Ad 1. Metode, razvite pri arheološkem preučevanju dalmatinskih otokov, smo uporabili na področju varovanja in upravljanja s slovensko kulturno dediščino. Zlasti so zanimivi rezultati uporabe kvantitativnih metod za arheološke napovedovalne modele, ki omogočajo izdelavo takoimenovanih kart občutljivosti. Nove metode smo aplicirali na primeru arheološkega napovedovalnega modela pri načrtovanju avtocestnih tras v Sloveniji. Ad 2. Na področju socialne in kulturne antropologije nadaljujemo s spodbujanjem kvantitativno in kvalitativno poglobljenega, predvsem pa dolgotrajnega opazovanja z udeležbo na terenu. Večletne izkušnje s terena na Papui Novi Gvineji, uporaba procesualne etnografije in komparativne analize ter teoretska osveščenost, so se pokazale za izredno pomembne za kritično refleksijo, interpretacijo in razumevanje družbene realnosti tudi v slovenskem prostoru; med drugim gre za obravnavanje identitete, preteklosti, družbenih sprememb, sodobnih mitov in obredov, hkrati pa za razblinjanje stereotipnih predstav in miselnih konstruktov o drugih in drugačnih. Spoznanja s področja medicinske antropologije smo uspešno uporabli pri pripravi novega podiplomskega programa "Interkulturni študiji: primerjalni študij idej in kultur" (ZRC SAZU in Politehnika Nova Gorica; začetek v oktobru 2004) kjer medicinska antropologija predstavlja eno izmed štirih študijskih usmeritev. Ad 3. Pri arheoastronomskih raziskavah na področju Mezoamerike je bila posebna pozornost posvečena razvijanju rigoroznih metodoloških načel in ustreznih terenskih tehnik, ki naj bi pri pojasnjevanju astronomskega pomena orientacij v arhitekturi zagotovile čim večjo stopnjo objektivnosti. Prepričani smo, da bi morale biti sistematične arheoastronomske raziskave vključene tudi v arheologijo slovenskega prostora.