Raziskave so zajele proučevanje: - vpliva genov SF-1 in StAR na rast in razvoj, - delovanja receptorja GnRH, - zamrzovanja semena, - prenosa zarodkov, - vpliva mikrocistina-LR na embrionalni razvoj, - postembrionalnega razvoja prašičev, - značilnosti avtohtonih pasem in divjega zajca, - vpliva preostankov avermektina na okolje, - identifikacije imunogenih lastnosti dermatofitnih proteinov. Pri miškah brez gena SF-1 pride do prekomernega povečanja telesne mase, zato so odličen model za proučevanje mehanizmov urejanja telesne mase. Izgleda, da ventromedialno jedro v hipotalamusu vpliva predvsem na telesno aktivnost mišk, ne pa na prehranjevanje. Miške brez gena StAR lahko ohranimo pri življenju z dnevnimi injekcijami kortikosteroidnih hormonov, steroidogene celice v skorji nadledvične žleze, Leydigove celice v modih in granulozne celice v jajčnikih pa propadejo. Z agonistom vzpodbujena internalizacija receptorja GnRH poteka po postopku pinocitoze z obloženimi mešički in je neodvisna od arestina beta, kar jo loči od večine drugih receptorjev sklopljenih s proteinom G (GPCR), ki imajo znotrajcelični karboksilni podaljšek. Stimulacija z agonistom tudi ne povzroči foforilacije in hitre desenzibilizacije receptorja. Rezultati s himerskimi receptorji GnRH dokazujejo pomen fosforilacijskih mest za kazeinsko kinazo II znotraj karboksilnga podaljška za internalizacijo odvisno od arestina beta. Mutantne oblike arestina, ki preprečijo hitro disociacijo arestina od receptorja, povečajo signal bioluminiscenčnega resonančnega prenosa energije za predstavnike razreda A GPCR-jev. S transrektalno ultrasonografijo so na jajčnikih ugotovljeni folikli s premerom vsaj 2 mm in rumena telesa. Največjo preživetveno sposobnost imajo zarodki, zamrznjeni v glicerolu po 45-minutni ekvilibraciji. Subletalni odmerki mikrocistina-LR v prvi polovici brejosti ne vplivajo na razvoj in število mladičev, pri samicah pa se poveča vrednost plazemskih jetrnih encimov, spremeni homogenost jeter in pojavi periportalna fibroza. Mikrocistin in vitro ne vpliva na rast in razvoj kunčjih zarodkov obdanih s cono pellucido, pri celicah zarodkov v kulturi pa se spremeni prerazporeditev aktinskih nitk in mikrotubolov. Pri zamrzovanju žrebčevega semena je bil razvit postopek izolacije membranskih proteinov, pri zamrzovanju merjaščevega semena so bile morfološke napake na semenčicah najbolj izrazite na akrosomu in repu. Ščitnični hormoni vplivajo na razvoj mod prašičev do starosti 8-12 tednov, delitev Sertolijevih celic se začne pri 14 tednih. Gigantske celice v skeletni mišičnini nastanejo zaradi porušenega acido-baznega ravnotežja, pri prašičih z divjim RYR1 genom se pojavljajo tudi v mišicah s pretežno glikolitičnimi vlakni. Pri jagnjetih in rastočih ovnih jezersko-solčavske pasme narašča koncentracije leptina in postopno upadata koncentraciji T3 in T4. Pri konjih lipicancih obstajajo nekatere posebnosti hematoloških, biokemijskih in endokrinoloških parametrov. Imunohistokemična analiza skeletne muskulature in genetske raziskave (RYR1 gen) kažejo posebnosti prašičev krškopoljske pasme. Histološke in histokemične raziskave mod pri divjih zajcih so pokazale sezonsko regresijo in proliferacijo semenskega epitelija. Razvite so bile ustrezne analitske metode za določanje avermektinov v živalskih iztrebkih in v tleh. Koncentracija avermektinov v iztrebkih živali v prvih treh do petih dneh po dajanju zdravila je visoka, nato pa v iztrebkih in tleh naglo upade. Z raziskavami toksičnosti pa smo potrdili njihovo strupenost za vodne bolhe in ribe. Vakcinacija miši z izoliranimi dermatofitnimi proteinskimi antigeni sproži nastanek protiteles razredov IgG1 in IgG2a, ki so skupaj z IFN-gama pokazatelj celičnega tipa imunosti.