V družboslovju takoimenovanih dosežkov ne moremo opredeliti kot nenadnih odkritij kot je to mogoče v naravoslovnih in zlasti tehničnih vedah. Če govorimo o "dosežkih" v mednarodnem kontekstu gre tu bodisi za izvirne refleksije na višji znanstveni ravni (katerih učinek pa je po navadi mogoče opaziti v več letih v kumulativnem smislu) ali pa za specifična znanstvena (ali vsaj znanstveno preverljiva) sporočila iz našega kulturnega konteksta v mednarodni prostor. Na področju temeljnih ved se naše raziskave vpisujejo v sodobne tokove tako na posameznih področjih (poleg središčnih edukacijskih ved tudi npr. filozofija, sociologija ipd.) kot še zlasti v "postmoderne" tokove interdisciplinarno utemeljenih novih ved (npr. analiza kulture, ženske študije ipd.). Skupaj s povečano komunikacijo v svetovni raziskovalni srenji, se je tudi na področju družbenih in humanističnih ved zlasti na Zahodu postopoma povečevalo zanimanje za dosežke v "tranzicijskih" kulturah v obdobjih pred in po odločilnih družbenih spremembah. Pričujoči program potemtakem omogoča nadaljevanje in razvijanje enakopravne izmenjave dognanj, prispevke k epistemološkim inovacijam na disciplinarnih področjih in na interdisciplinarnem edukacijskem področju. Hkrati s tem, ko "tranzicija" postaja del zgodovine in ko se povečuje vzajemna seznanjenost med raziskovalci in ustanovami, vse bolj prehajamo v oblike sodelovanja na skupno definiranih problemih ali na razvoju določenih smeri raziskovanja. Kot pomemben indikator takega sodelovanja v našem primeru štejemo dejstvo, da je mednarodno revijo The School Field, ki jo je okoli 12 let izdajalo Društvo raziskovalcev šolskega polja skupaj s Pedagoškim inštitutom (jedro uredništva pa so vseskozi tvorili prav člani programske skupine) v l. 2003 začela izdajati znana založba znanstvenega tiska Sage (London). Z rastjo pomena znanja in s tem vzgoje in izobraževanja v svetu, relativno hitreje kot na drugih področjih, narašča število edukacijskih raziskav na vseh ravneh. To dogajanje spremlja vse bolj intenzivna izmenjava dognanj, izkušenj, informacij itd. tudi na aplikativnih ravneh, kar se kaže v vključenosti Pedagoškega inštituta v svetovne mreže tovrstnih komunikacij. Seveda gre tu za vrsto povezav, ki so lahko bolj ali manj formalne: od stikov skozi nevladno evropsko združenja raziskovalcev vzgoje in izobraževanja (EERA), pri katerem je Pedagoški inštitut eden od ustanovnih kolektivnih članov do projektov v okviru programov EU. Študije IEA, ki tvorijo važen del programa (so pa hkrati postavljene kot posebne raziskave), pomenijo slovensko vključenost v primerjave vzgojnoizobraževalnih sistemov in njihovih izobraževalnih učinkov v globalnih dimenzijah. Visoka zanesljivost rezultatov teh raziskav ima velik multiplikativni učinek na preostalo edukacijsko raziskovanje in ima hkrati izreden odmev v strokovnih krogih in globalnih medijih, kar pomeni, da se s tem Slovenija vidno vrisuje na zemljevid sveta. Ne kaže pa pozabiti tudi sodelovanj v okviru takih organizacij kot sta Unesco in Svet Evrope.