Glavne dosežke raziskovalnega programa naj predstavimo na podlagi knjižnih publikacij, ki so bile bolj opažene kot članki v znanstvenem periodičnem tisku ali v zbornikih. Najbolj odmevno delo je po našem prepričanju zbornik simpozija z naslovom "Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze - Slowenien und die Nachbarlaender zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfaenge der slowenischen Ethnogenese" (ur. R. Bratož), ki je izšel v 3 zvezkih na ok. 1700 straneh. Delo je bilo zelo dobro ocenjeno v mednarodni znanosti (po doslej objavljenih recenzijah); tretji, dopolnilni zvezek, Kahlova monografija "Der Staat der Karantanen", bo ocenjena v najmanj 20 mednarodnih medievističnih revijah. Delo je bilo v celoti ocenjeno kot temeljno za prostor in čas, na katerega se nanaša. Ob zborniku naj navedemo monografska dela, ki zajemajo večje in pomembnejše teme. Nekatera so bila že ocenjena v mednarodnem in domačem strokovnem tisku, druga, novejša pa še čakajo na oceno. Naj ta dela navedemo po obdobjih, na katera se nanašajo. (1) S področna antične zgodovine sta izšli dve monografiji (avtor R. Bratož): (a) "Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino tra Aquileia e Poetovio", Udine-Gorizia 1999 (s prilogami okroglo 550 strani), ki je glede na odmevnost (citiranost, predvsem v italijanskem prostoru) dobilo status standardnega dela o zgodnjekrščanski dobi na območju Ogleja. (b) V sodelovanju z dvema nemškima znanstvenikoma (F. Lotter kot glavni avtor, H. Castritius) je izšla krajša monografija (282 strani) z naslovom "Voelkerverschiebungen im Ostalpen-Mitteldonau-Raum zwischen Antike und Mittelalter (375-600)", Berlin, New York 2003. Delo obravnava temeljna vprašanja preseljevanja narodov na območju srednjega Podonavja in vzhodnih Alp, kot je zaton rimskih državnih struktur, germanske etnogeneze, problem kontinuitete itd. (2) S področja srednjeveške zgodovine je najpomembnejše delo trojezična monografija (tri ločene publikacije) P. Štiha o nastanku Gorice z naslovom "Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena", Nova Gorica 1999. Študija je temeljnega pomena za zgodovino Goriške, pa tudi Vipavske doline in Posočja v srednjem veku. Isti avtor je objavil v knjižni obliki tudi vrsto tematsko zaokroženih razprav o Gorici in goriških grofih. S temi deli se je uveljavil tudi v mednarodnem merilu kot eden vodilnih poznavalcev te zgodovinske tematike. (3) S področja novoveške zgodovine je najpomembnejše delo zbirka študij V. Simonitija z naslovom "Fanfare nasilja" (Ljubljana 2003), v kateri je avtor zbral svoje prispevke, ki se tematsko nanašajo predvsem na obdobje od 15. do 18. stoletja. (4) S področja zgodovine 19. stoletja je izšlo več knjižnih objav, med katerimi bomo omenili dve monografiji. I. Grdina je objavil pomembno študijo "Ipavci", ki analizira vzpon, razvoj in vlogo te v slovenski kulturni zgodovini zelo pomembne družine. Njegova zadnja monografija z naslovom "Slovenci med tradicijo in perspektivo: politični mozaik 1860-1918" (Ljubljana 2003) prinaša sintezo kulturne in politične zgodovine zadnjega polstoletnega obdobja Slovencev v Habsburški monarhiji. (5) Med deli s področja zgodovine 20. stoletja po pomenu izstopajo tri monografska dela, ki se nanašajo na tri dokaj različna obdobja. M. Stiplovšek je objavil monografijo o slovenskem parlamentarizmu med obema vojnama z naslovom "Slovenski parlamentarizem 1927-1929" (Ljubljana 2000). D. Nećak je objavil knjižno študijo o "Hallsteinovi doktrini" (2002), ki prinaša zgodovinsko analizo povojnega obdobja in položaja Jugoslavije. B. Repe je objavil obsežno monografsko študijo o osamosvojitvi Slovenije ("Jutri je nov dan", 2002), ki je bila v strokovnem tisku dobro sprejeta. Raziskovalna skupina je na podlagi doseženih rezultatov po našem prepričanju ustvarila trdno podlago za glavni podvig, novo znanstveno sintezo slovenske zgodovine.