Raziskave na področjih delovanja skupine so zelo aktualne in naslavljajo ključne problematike razvoja informacijskih sistemov v svetovnem merilu. Vstop in delovanje v informacijski družbi postavlja pred razvoj informacijskih sistemov nova merila, tako v smislu učinkovitosti, uporabnosti, zanesljivosti, potrebe po integraciji, kakor v smislu krajšanja razvojnih rokov, zmanjšanja stroškov razvoja in izboljšanja procesov. Rezultati raziskav v obliki novih metod in pristopov prispevajo k višji kakovosti, učinkovitosti in zmogljivosti objektno komponentnih sistemov. Vpeljava konceptov storitvenih arhitektur odpira nove možnosti pri izgradnji porazdeljenih, šibko sklopljenih povezanih sistemov, katerih razvoj zahteva učinkovito abstrakcijo specifik posameznih programskih platform. Delovanje v medomrežju zahteva zmožnost integracije ne glede na uporabljeno platformo, zaradi tega izsledki na področju definicije arhitektur, ki temeljijo na modelih in mehanizmov preslikav na konkretne platforme dvigujejo stopnjo abstrakcije in nudijo osnovo za boljše ohranjanje vrednosti arhitekturnih rešitev. Nadalje postavljamo temelje za definicijo novih formalnih pristopov za integracijo informacijskih sistemov, ki ne temeljijo na sintaktični skladnosti vmesnikov, temveč omogočajo integracijo na nivoju semantike. To zahteva vpeljavo ustreznega metapodatkovnega modela in potrebo po razširitvi mehanizmov definicije vmesnikov. Omenjeni pristopi doprinašajo tudi k izboljšanju kakovosti informacij in njihovega varovanja. Hkrati zahteva to vzpostavitev novih metod za iskanje, prilagajanje, transformacijo in izmenjavo. Rezultati raziskav tako doprinašajo k uveljavljanju omenjenih konceptov. Integracija je osnova za vzpostavitev metod elektronskega poslovanja, ki poleg izmenjave naslavljajo tudi problem lociranja, izmenjave profilov, doseganja dogovorov o sodelovanju in mehanizmov poganja. Ti vidiki predstavljajo celovit spekter rešitev za potrebe elektronskega poslovanja in pomagajo soustvarjati enotno elektronsko tržišče, predvsem na področju Evropske unije, preko projektov 6. OP. Mehanizmi in metode nadzora kakovosti razvoja informacijskih sistemov s poudarkom na kvantitavnem vrednotenju in integraciji vidikov kakovosti omogočajo izboljšanje procesov razvoja programske opreme in predstavljajo predpogoj za doseganje najvišjih nivojev zrelostno zmožnostnega modela (CMM - Capability Maturity Model). Rezultati raziskav sprotnih in vgrajenih sistemov pa naslavljajo predvsem področje integritete in zanesljivosti. Z definicijo striktnih metod prispevajo k hitrejšemu in bolj učinkovitemu preverjanju in izboljšanju zanesljivosti, kar posledično pomeni dvig kakovosti vgrajenih sistemov na vseh področjih uporabe. Uspešno vključevanje skupine v evropski prostor preko 5. in 6. OP dokazuje interes mednarodne javnosti za omenjena področja. Podoben pomen imajo rezultati raziskav s področja umetne inteligence in sistemov na osnovi znanja, ki temeljijo na rezultatih raziskav metodoloških vidikov in nudijo osnovo za učinkovitejšo ekstrakcijo informacij tudi na osnovi manjšega števila podatkov, identifikacijo znanja iz podatkov ter osnovo za definicijo zakonov o merjenju zanesljivosti programske opreme.