Raziskovalni program je želel, predvsem z vidika humanistike in družboslovja, interdisciplinarno proučevati območje sredozemske Slovenije kot enega izmed najbolj izrazitih prostorov družbenega in kulturnega stika v Sloveniji in Evropi. Raziskovalno delo se je zato usmerjalo najprej v poglobljeno obravnavo historičnega razvoja območja v širšem političnem in družbenem kontekstu in pri tem proučevalo tako probleme oblikovanja lokalnih oblasti, deželnih in državnih enot kakor tudi regionalnih, etničnih in jezikovnih skupnosti, ki so bile in so prisotne v obravnavanem prostoru. Poleg tega še učinke prepletenosti in součinkovanja med različnimi družbenimi in kulturnimi enotami, medkulturne interference med pasivno in aktivno integracijo ter efekte političnih transformacij na razvoj družbeno-kulturne strukture. Podrobneje so bili v tem okviru proučeni sinhroni in diahroni elementi in faktorji ohranjanja in spreminjanja jezikovnih, etničnih, nacionalnih, regionalnih in prostorskih identitet ter sploh vedenjskih in kulturoloških vzorcev prebivalstva v sredozemski sloveniji in sosednjih pokrajinah, s posebnim ozirom na specifične probleme in aspekte tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Sloveniji ter drugih avtohtonih in neavtohtonih lokalnih skupnosti. V zgodovinsko-antropološkem pogledu so bili tako proučeni problemi oblikovanja in transformacije političnih in etničnih meja ter s tem povezani demografski vidiki; v ospredju so bili zgodovina migracij in družbene mobilnosti, zgodovina institucij, socialna in gospodarska zgodovina s posebnim poudarkom na razvoju slovenskega meščanstva in efektov liberalno-kapitalistične modernizacije ter kulturna in politična zgodovina v širšem smislu. Obenem so bili na sociološko-antropološkem področju podrobneje obravnavani problemi "malega" človeka in njegovega vsakdanjega življenja, identitete, jezikovne prakse, vedenjskih modelov in družbenih odnosov. V tem okviru je bil cilj raziskovalnega programa tudi evidentiranje in zbiranje terenskega gradiva in s tem zaščita bogatega zgodovinskega spomina na obravnavanem območju. Tovrstni pristop je v kombinaciji s sociolingvističnimi in socialnogeografskimi obravnavami prispeval k boljšemu razumevanju družbenih in kulturnih procesov v območjih kulturnega stika in je omogočal tudi dopolnjevanje jezikoslovnih in dialektoloških znanj. Poleg tega so bili v političnogeografskem pogledu obravnavani problemi obmejnega in čezmejnega položaja zahodne Slovenije v odnosu do ostalih slovenskih in evropskih obmejnih prostorov (v kontaktnih območjih potekajočih procesov mednarodnega, medregionalnega in mednacionalnega povezovanja), hkrati pa so bili tudi vloženi napori za ohranjanje izvorne kulturne specifike v kontekstu integracijskih in globalizacijskih usmeritev. Poseben napor je bil vložen v aplikativni prenos temeljnih raziskovalnih spoznanj pri načrtovanju družbene in kulturne politike ter pri razvijanju predlogov za oblikovanje družbenih in kulturnih vidikov plansko usklajenega evro-prostora v luči širših naporov za uveljavljanje načel družbene in kulturne koeksistence v potencialno konfliktnih evropskih stičnih prostorih. Ker integrirana razvojna politika nujno temelji tudi na poznavanju in usmerjanju sonaravnih prostorskih danosti, je programska skupina delovala še na področju raziskovanja, ohranjanja in izboljševanja naravne in kulturne sredozemske krajine, in sicer pri študiju gozdnih ekosistemov, ohranjanju biotske in biološke pestrosti, reševanju problemov zaraščanja kulturne krajine in obravnavi suksecijske dinamike, tradicionalnih oblik kmetovanja in razširjenosti sredozemskih kultur. Pa še pri uvajanju sodobnih pridelovalnih in predelovalnih tehnologij, uvajanju ekološkega načina kmetovanja, uveljavljanju blagovnih znamk, spremljanju sredozemske prehrane kot dela nacionalne identitete in študiju kemijskih in senzoričnih značilnosti oljčnega olja slovenske Istre.