Raziskovalno delo je v tem programu usmerjeno na dve vrsti sodobnih jekel: - visokotrdna konstrukcijska jekla za varjenje in - jekla odporna proti deformaciji z lezenjem za uporabo v termoenergetskih napravah. Podlaga za tako usmeritev raziskovanja je sodelovanje raziskovalcev v skupini z industrijo, ki jekla proizvaja, ali jih ima vgrajene v svoje proizvodne naprave oz. jih želi uporabiti pri gradnji novih naprav. Skupina je vključena tudi v terenska dela za ocenjevanje stanja konstrukcij in mora imeti kot podlaga za svoje ocene poleg znanja, ki je pridobljeno iz literature, tudi znanja pridobljena pri lastnem raziskovanju. Le oboje je prava podlaga za odgovore na zelo konkretna vprašanja, npr. kakšno jeklo uporabiti za neko konstrukcijo ali napravo, da bo dosežena optimalnost med stroškom in uporabnostjo. Eksperimentalno delo je specifično in pogosto zahteva dolgotrajno pripravo preizkušancev, npr. pri raziskavi strukturne krhkosti zlitine, iz katere so izdelani pomembni deli nuklearne elektrarne ali korelacije med mikrostrukturo in odpornostjo jekla proti lezenju, žarjenje preizkušancev pa traja tudi do dve leti. Le rezultati preizkusov takih vzorcev so lahko prava podlaga za ekstrapolacijo sprememb lastnosti zlitin iz nivoja ob vgradnji do sprememb med eksploatacijo, ki traja desetine let. Zaradi omejenega obsega se v tem pregledu omejujemo na izvirne dosežke, za katere ocenjujemo, da imajo trajno znanstveno vrednost. V nadaljevanju razvoja metode'' Small punch test'', ki omogoča, da se na zelo majhnih preizkušancih določi odpornost jekla proti lezenju, se je ugotovilo, da eventualna predhodna mehanska deformacija jekla ne vpliva na rezultat preizkusa pri visoki temperaturi. To je važno, ker se je zelo težko popolnoma izogniti plastični deformaciji pri pripravi preizkušancev, ki imajo premer 8 mm in debelino 2 mm. Na površini prezkušancev, ki so bili prelomljeni pri določanju Charpy žilavosti v prehodnem področju temperature, je bil odkrit plastični ravninski zdrs, kot prehod med duktilno jamičasto in cepilno dekohezijo. Na osnovi širine pasa plastilnega zdrsa sta bila izračunana premer čela kritične razpoke in velikost plastične zone ter predlagana ustrezna sprememba klasičnih analitičnih odvisnosti za izračun obeh parametrov. Preizkusi na konstrukcih jeklih, ki so bila pred deformacijskim staranjem različno toplotno obdelana, so pokazali, da je povišanje prehodne temperature krhki-žilavi prelom pri Charpy preizkusu posledica kombiniranega vpliva deformacije in žarjenja. Sprememba drugih lastnosti je povezana z deformacijsko utrditvijo jekla. Pri preiskavi na presevnem elektronskem mikroskopu se je odkrilo periodična elastična napetostna polja v kristalnih ploskvah (110), ki so bila po analogiji s procesi pri popuščanju kaljenega jekla, razložena kot dokaz med ploskovne segregacije atomov ogljika. Periodična elastična polja so bila opažena pri dveh deformacijsko staranih konstrukcijskih jeklih z različno mejo plastičnosti. Zaradi segregacije je zmanjšana notranja energija kristalne mreže in zmanjšana njena cepilna trdnost. V nadaljevanju se načrtuje določitev cepilne trdnosti ferita v različnih mikrostrukturah konstrukcijskih jekel, ki nastanejo v toplotni zoni zvarov. Za jeklo X20CrMoV 121, ki se uporablja za temperaturno obremenjene dele termoenergetskih naprav, je bila določena evolucija mikrostrukture pri žarjenju pri 800 oC, ki se izraža z rastjo izločkov karbidne faze in njeno evolucijo M3C--- M23C6 ---M7C3 in rekristalizacijo v martenzitnih zrnih. Prehod iz ene v drugo karbidno fazo se izvrši pri določeni, za vsak karbid konstantni vsebnosti kroma. Pri počasni rasti karbidnih izločkov se skladno s teorijo lezenja v disperznih utrjenih sistemih linearno povečuje tudi hitrost lezenja. Ta zraste za nad 4 krat pri podobni velikosti izločkov, ko se zaradi notranje rekristalizacije martenzita porazdelitev karbidnih izločkov spremeni iz nizov po mejah martenzitnih lamel in paketov v enakomerno.