SKUPINA A 1) Dopolnitev poznavanja evroameriške floristične province v mlajšem paleozoiku. 2) Prispevek k poznavanju morfologije nekaterih organizmov, ki doslej ni bila znana (npr. zgradba talusov rodu Clypeina, čeljusti amonitov družine Placenticeratidae). 3) Poznavanje zgornjetriasnih florističnih združb Evrope. 4) Prispevek k razumevanju stratigrafske razširjenosti krednih ribjih združb, ki omogoča nadaljevanje študija v smeri biološke evolucije nekaterih skupin ter revizijo zgodovinskih najdb. 5) Prispevek k razumevanju evstatičnih in oceanskih anoksičnih dogodkov kredne periode. 6) Prispevek k razumevanju kredne evolucije Jadransko-dinarske karbonatne platforme kot ene največjih karbonatnih platform mezozoika. 7) Prispevek k evoluciji nekaterih krednih fosilnih skupin nevretenčarjev (amoniti) in vretenčarjev (ribe, reptili). 8) Prispevek k poznavanju sestave rudistnih združb in način njihovega pojavljanja v zgradbi platformskih karbonatov kredne periode. 9) Izdelana konodotna conacija za triasno podlago Jadransko-dinarske karbonatne platforme na planini Svilaja (Hrvaška). 10) Filogenetska analiza produktidnih triasnih brahiopodov in njihovo preživetje permsko-triasnega izumiranja. SKUPINA B Teorija kompleksnih sistemov je prinesla novo razumevanje narave. V geokompleksnosti kaotični globalni sistem predstavlja fraktalni splet procesov astenosfere, litosfere, hidrosfere, atmosfere, biosfere in sončnega sistema. Pretekli in današnji geološki zapisi so njegov proizvod. Ta alternativni pristop smo izbrali z namenom iskanja novega znanja, razumevanja in spoznanja o geoloških strukturah in vzorcih organiziranosti v Sloveniji ter osnovnih procesih in načelih njihovega nastajanja. Teorijo gnezdnih sistemov smo uvedli kot čisto nov pristop. Modeliranje in simuliranje velikega prostora in obsežnega časa je terjalo stisnjenje obeh na velikost, ki omogoča razumevanje aktivnosti drugače za nas samo navidezno prostorsko in časovno preoddaljenih in nepovezanih procesov oziroma kompleksnosti, ki sicer ni zaznavna. Metastratigrafski pristop je omogočil odkritje dinamičnih povezav med lokalnimi (vzhodna Slovenija), ožje regionalnimi (Alpe, Karpati, Dinaridi, Intrakarpatski bazen), širšo regionalno (Sredozemlje) in globalno gnezdno hierarhično ravnjo, ki jih je mogoče definirati in kartirati. Omogočil je odkritje načel nastanka raziskovanih geoloških struktur in vzorcev od poznega eocena (izpred 35 milj. let) do danes. Te strukture in vzorci hranijo zapis lokalnih, v večini nelinearnih procesov in povratnih reakcij, vseh ostalih kompleksnih interakcij ter povratnih reakcij v navedeni gnezdni hierarhični ureditvi. Sprememba paradigme stratigrafskega raziskovanja je torej omogočila spoznanje, da so geološke strukture in vzorci manifestacija celotnega spleta dinamičnih povezav med procesi, ki so tekli in še tečejo v zgornji gnezdni hierarhični ureditvi. Omogočila je še eno pomembno spoznanje o nerazdružljivosti biokompleksnosti in geokompleksnosti v dva kompleksa. Predstava o nerazdružljivosti je osnovana na opazovanju paleobiološke interaktivnosti foraminifer v Kauffmanovem modelu interaktivne adaptivne krajine. Odzivale in prilagajale so se namreč skladno interakcijam v geokompleksnem sistemu.