Nova spoznanja, do katerih smo prišli pri našem raziskovanju, bodo omogočila bolje opredeliti genetsko sestavo in antigenske lastnosti različnih virusnih povzročiteljev bolezni, ki povzročajo ekonomske izgube v živinoreji. To bo prispevalo k razvoju novih diagnostičnih testov za hitrejše odkrivanje in boljšo karakterizacijo povzročitelja bolezni. Nova spoznanja o evoluciji in geografski razširjenosti različnih virusnih povzročiteljev bodo prispevala k boljšemu načrtovanju ukrepov za nadzor in kontrolo širjenja omenjenih bolezni na ožjem in širšem geografskem področju. S sodobnimi molekularnimi diagniostičnimi metodami smo proučili epizootiologijo pestivirusov. Pomemben prispevek je razvoj molekularnih diagnostičnih metod za dokazovanje virusa slinavke in parkljevke (SIP) ter govejega herpesvirusa (BHV-1) Na področju patologije rib proučevanje rabdovirusov in birnavirusov pri salmonidih, pri perutnini virusa atipične kokošje kuge, bolezni Gumboro in aviarne anemije pri piščancih. Pri prašičih pa dokazovanje cirkovirusov. Raziskave v okviru biologije in patologije čebel so doprinesle k razumevanju posledic prisotnosti infektivnih in neinfektivnih dejavnikov na nivoju celice in tkiv, ter pri razvoju čebele. Ugotovljeni so bili vplivi nekaterih akaricidov in antibiotika OTC na srednje črevo čebelje ličinke. Uporabljene citološke metode predstavljajo model možnega pristopa k proučevanju patologije čebel in tudi pri ugotavljanju dejavnikov iz okolja ki zavirajo razvoj čebelje družine. Poseben pomen imajo raziskave na možen razvoj proučevanja ekotoksikoloških dejavnikov. Čebele predstavljajo ustrezen model tovrstnih raziskav, ki je uporaben tudi v nadaljnjih raziskvah. Rezultati raziskovalnega programa predstavljajo tudi pomemben prispevek znanosti na področju proučevanja delovanja organskih kislin in drugih substanc naravnega izvora na zajedalca Varroa destructor v čebelji družini. V začetni fazi raziskav smo ugotavljali delovanje oksalne kisline, rotenona in timola na varoje v čebelji družini in na čebelji organizem. Morfološke raziskave trahealnih odprtin in primerjava z drugimi rasami čebel medonosne čebele imajo pomen pri proučevanju možnih dejavnikov ki vplivajo na razvoj in pojavljanje rezistence proti čebelji parazitozi. Raziskave prenosljivih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri avtohtoni istrski pramenki so prispevale k novim spoznanjem glede dovzetnosti nekaterih pasem ovac za okužbo na osnovi zastopanost različnih alelov gena za prionski protein (PrP). Predmet raziskav so bile tudi druge slovenske avtohtone pasme ovc. Ugotovljena je bila uporabnost metode PCR za tipizacijo salmonel v patološkem materialu (jetra, črevesna vsebina) in v krmilih. Pri raziskavah razširjenosti okužbe domačih živali in klopov vrste Ixodes ricinus z bakterijo Borrelia burgdorferi s.l. je bil ugotovljen pomen imunskega odziva za diagnostiko Lymske borelioze.