Z delom na programu smo v Sloveniji zadovoljivo sledili razvoju družboslovja pri spremljanju, analiziranju, pojasnjevanju in usmerjanju pojavov, ki v sodobnih družbah zaznamujejo kakovost življenja in njene generatorje. To smo uspeli na dveh ravneh. - Prvič, mednarodne primerjave institucionalnega okolja kakovosti življenja (režim blaginje, reforme pokojninskih sistemov, zavarovanje za primer brezposelnosti, reforme najemnih stanovanjskih sektorjev, delovanje neprofitno-volonterskih organizacij, razvojni trendi na področju socialnih storitev in vključevanja uporabnikov v njihovo oblikovanje, izvajanje in spremljanje). S temi analizami smo omogočili preveriti, ali in kako splošnejše hipoteze o razvoju na tem področju veljajo tudi na slovenskem primeru. In nadalje, ugotavljali smo tudi, koliko so ugotovitve, do katerih smo prišli za naše okolje, posplošljive. - Drugič, konceptualna vprašanja kakovosti življenja in njeni kazalci. Razvili smo aktiven kritičen odnos do nekaterih prenovljenih vsebin pojmov (npr. socialna kohezija), pa tudi sodelovali v takšni konceptualizaciji družbene kakovosti in nekaterih njenih kazalcev, kot poteka v novi obliki mrežno organiziranega raziskovalnega procesa v evropskem prostoru (ENIQ) in ki vključuje nove vsebine kakovosti življenja.