Raziskave na vseh področjih programa Gradbene konstrukcije so bile vključene bodisi v projekte v okviru evropskih programov bodisi v projekte v okviru bilateralnega mednarodnega sodelovanja, kar daje njihovim rezultatom tudi širši pomen. Praviloma je raziskovanje v gradbeništvu uporabno, pri čemer se uporabljajo tudi izsledki drugih temeljnih področij znanosti, prilagojeni uporabi v gradbeništvu. Celo temeljne raziskave v gradbeništvu so usmerjene, cilj večine raziskav pa je neposredna uporaba rezultatov v obliki novih računskih metod, tehnologij, materialov in proizvodov, kar je vse podlaga za tehnično regulativo, standarde in predpise, kot so na primer Evrokodi. Na področju konstrukcij gre predvsem za iskanje mesta za uporabo novih tehnoloških rešitev in konstrukcij iz novih materialov, pri čemer pa ni zanemarjeno iskanje možnosti za izboljšanje gradnje s tradicionalnimi in naravnimi materiali. Nič manj niso pomembni rezultati raziskav, usmerjenih v reševanje problemov, ki se porajajo v zvezi s staranjem gradbenih objektov, stavb in inženirskih konstrukcij ter objektov arhitekturne kulturne dediščine, tj. kako jih učinkovito popraviti, utrditi ter pravilno vzdrževati in podaljšati njihovo življensko dobo. Da o problemih, povezanih z varstvom okolja, niti ne govorimo. Bolj kot za znanost v ožjem smislu, so raziskave pomembne za povečanje znanja in izboljšanje tehnologij na področju gradbeništva. Tako smo na področju potresnega inženirstva dokazali, da moderni krhki opečni votlaki z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi ne ustrezajo za gradnjo na potresnih območjih. Če so zidaki krhki, ne veljajo več predpostavke in zakonitosti, izpeljane na podlagi raziskav obnašanja zidov, sezidanih s polnimi zidaki, zmanjša se pa tudi sposobnost disipacije energije. Z raziskavami obnašanja modelov na potresni mizi smo ugotovili, da faktor obnašanja konstrukcije ni odvisen samo od sistema zidanja, ampak tudi od lastnosti materialov in zasnove konstrukcije stavbe. Ravno tako smo ugotovili, da potresna izolacija sama po sebi ni zagotovilo za ustrezno obnašanje neustrezno zasnovane zidane konstrukcije. Na področju konstrukcij smo določili vrednosti parametrov za numerično modeliranje obnašanja lesenih lepljenih lameliranih nosilcev v odvisnosti od stanja okolja, z raziskavami pa smo definirali tudi procese nastanka napetostno-korozijskega pokanja armature. Uspeli smo numerično simulirati obnašanje požaru izpostavljenih jeklenih okvirov in aluminijastih kupol rezervoarjev za tekoča goriva. Na prometnic smo razvili sistem tehtanja vozil med vožnjo in ga uspešno instalirali doma in na Švedskem, na področju geotehnike pa metodo za določanje strižnih lastnosti zemljine pri spreminjajočih se obtežbenih pogojih ter z raziskavami dopolnili podatke o odvisnosti med strižnim modulom zemljine in volumsko mejno deformacijo.