Dosežki raziskovalnega programa so pomembni za znanost na štirih disciplinarnih področjih: javni menedžment, organizacijske vede, politična sociologija in pravo. Poudarki javnega managementa na učinkovitosti in uspešnosti ob hkratnem dvigu standardov transparentnosti, odzivnosti in participacije/vključenosti so bili vodilo dela PS na tem področju. Področje javnega managementa je močno razvito v anglosaksonskem svetu. V Evropi je to predvsem Anglija, ki se je z najostrejšimi reformami soočila pod Teacherjevo, v času Blaira pa so reforme preusmerili iz privatizacije v modernizacijo javnega sektorja in v integracijo javnih in zasebnih subjektov v enotno izvajanje storitev. Na čelu reform so države Commonwealtha, predvsem Avstralija in Nova Zelandija, medtem ko v ZDA vsaka nova administracija prinese večji program reform javne uprave (glej Lawrence Lynn, Družboslovne razprave 42, 2003). V zadnjih petih letih pa javni management zaradi političnih usmeritev EU in posledične aktualnosti pridobiva na pomenu tudi v kontinentalni Evropi (predvsem na Nizozemskem in Danskem). 2. Drugo področje zadeva organizacijske vede. V programski skupini se ukvarjamo s povezavo med organizacijami in njihovimi omrežji. Še zlasti na področju medorganizacijskih omrežij, kjer se vključujemo z našo programsko skupino, je veliko objavljene literature (Administrative Science Quarterly). Tema medorganizacijskih omrežij se v zadnjem času vse bolj prepleta s področjem upravljanja, ki si ga lastijo ekonomisti zaradi odmevnosti knjig Oliverja Williamsona. Ta je utemeljil razpravo o režimih upravljanja ("governance regimes"), ki tematizira trg in hierarhijo kot dva temeljna mehanizma upravljanja. K temu sociologi dodajamo še zaupanje in omrežja, ki predstavljajo tretji mehanizem upravljanja ekonomskih transakcij. Člani skupine tesno sodelujejo s kolegi iz ZDA (R. Burt, G. Davis in M.Mizruchi), ki so osrednji avtorji na tem področju. 3.Tretje področje predstavlja politična sociologija, ki obravnava vlogo socialnih struktur in socialnega kapitala pri participaciji državljanov v procesih oblikovanja politik in vplivanju na kvaliteto njihovega delovnega in zasebnega življenja. V literaturi se je uveljavil pojem aktivnega državljanstva, ki meri na pro-aktivno (za razliko od re-aktivnega) sodelovanja državljanov. Takšno sodelovanje se lahko odvija skozi delovanje v civilno-družbenih organizacijah, skozi javne medije ali pa na čisto lokalni ravni (to je v neposrednem okolju) skozi vrsto neformalnih oblik kolektivne in individualne akcije. Aktiven državljan je nujen element v modelu novega javnega managementa. Naša skupina je doslej izpeljala raziskavo na nacionalnem vzorcu, v kateri smo ocenili socialni potencial za vključevanje slovenskih državljanov v različne oblike sodelovanja z javnimi in civilnodružbenimi subjekti. Raziskava z naslovom Citizenship, Involvement, Democracy je del mednarodne raziskave, v katero je vključenih 12 držav in pri kateri sodelujejo vodilni avtorji s tega področja (J Van Deth, K.Newton, H.P. Kriesi).