Raziskava interferenc med slovenščino, angleščino, nemščino, madžarščino, primerjava frazeologemov. Rezultati analize jezikovnega gradiva so pokazali sposobnosti učenja angleščine in nemščine z vidika jezikoslovnih zmožnosti učenca s slovenskim izhodiščnim jezikom - psiholingvistični in didaktični vidiki. Dialoške raziskave so podrobno preučile in opisale haloško narečje, miklavški govor, slovenska obmejna narečja, podjunski govor Strojne na Koroškem, besedje v porabskem andovskem govoru, zahodnoštajerski prleški govor, ceršaški govor, slovenskogoriško narečje ter raziskale zunanje in notranje vzroke za nastanek slovenskih mednarečij. Raziskovanje slovenske literarne zgodovine je za evropski literarnoznanstveni prostor izjemno pomembno, saj pomeni kvalilitativno relevanten prispevek v zakladnico evropske literarne zgodovine. Literarnorecepcijske raziskave so prišle do rezultatov, ki so pomembni ne le v slovenskem jezikovnem prostoru (izmerjen recepcijski razvoj slovenskega otroka, ki je drugačen od recepcijskega razvoja otrok v drugih nacionalnih/civilizacijskih okoljih, tako kot je slovenska literatura drugačna od literatur drugih narodov) ampak tudi v svetovnem merilu, saj so empirične študije na tako velikem vzorcu, kot so ga zajele raziskave, opravljene v programski skupini, na populaciji, ki še ne zna pisati in brati, izjemno redke in iskane.