1. Razvoj računalniških orodij v živinoreji je specifičen zaradi biološkega značaja proizvodnje, kjer v proizvodnem procesu nastaja veliko izjem. Vse posebnosti je težko predvideti ob načrtovanju novih orodij, ker se pojavljajo vsakodnevno in še posebej z razvojem tehnologij. Pri sinhroniziranem razvoju informacijskih sistemov (IS) v živinoreji, ki poteka na mednarodnem nivoju po principu odprte kode, smo razvili metodo, ki omogoča hitro postavitev IS za posamezne, specifične naloge. Vsi IS imajo obvezne tabele, relacije in prilastke, pripravljeni so tudi osnutki tabel, relacije in prilastke, ki se pogosto pojavljajo, predvidena je tudi možnost dodajanja specifičnih elementov. Usklajena struktura omogoča nadgradnjo z izdelavo skupnih ali primerljivih aplikacij, kot npr. za proučitev strukture populacije, za pripravo podatkov za napoved plemenske vrednosti, analizo strukture variance in druge statistične analize, za izračun stopnje sorodstva in stopnje inbridinga, za analizo učinkovitosti reje, itd. 2.Statistični paket VCE 5 predstavlja enega najbolj razširjenih programskih paketov za analizo parametrov distribucije pri nenaključnih vzorcih. Uporablja se pri pedagoškem, raziskovalnem in razvojnem delu po celem svetu (na več 1000 lokacijah). Poleg opcij predhodne verzije je izdelan modul za modele z naključno regresijo za longitudinalne meritve, z neaditivnimi genetskimi vplivi v populacijah čistih pasem in križanj. Dovoljuje tudi proučevanje heterogenih (ko)varianc ter že vključuje zasnovo za Bayesov pristop. Nastaja v sodelovanju s tujimi partnerji. Programsko orodje omogoča genetikom in selekcionerjem raziskovanje strukture variance v raznovrstnih primerih. 3.Uporaba obeh omenjenih sklopov raziskav se zrcali pri razvoju statističnih modelov za napovedovanje plemenskih vrednosti. Pri ovcah in kozah smo razvili model na kontrolni dan (ang. test-day) in ga uporabili doma in na Slovaškem. Model smo nadgradili za rast pri govedu in prašičih, kjer smo spremembe plemenske vrednosti in druge naključne vplive opisali z naključno regresijo. Pri teh aplikacijah je IS služil le pripravi podatkov, s hrvaškimi kolegi pa smo vzpostavili IS za državno selekcijsko službo. Skupaj smo proučevali kvaliteto podatkov, razvili modele za napoved plemenske vrednosti za preizkus v pogojih reje in velikost gnezda ter opravili validacijo modela. Tudi za velikost gnezda smo razvijali model z naključno regresijo. 4.Obsežen sklop obravnava klavne lastnosti in kvaliteto proizvodov živalskega izvora. Pojasnjeni so vplivi genotipa, rasti, načina reje in prehrane na fizikalne, kemične in senzorične lastnosti zlasti govejega in perutninskega mesa. Pri perutnini smo primerjali rejo z izpustom z intenzivnimi rejami na prisotnost selena in arzena ter sestavo maščobnih kislin v jajcih in mesu. Pri prašičih smo proučevali uporabnost dvojne regresije za ocenjevanje mesnatosti na liniji klanja. Postopek je bil uspešen pri instrumentalni metodi, ne pa tudi pri dvo-točkovni ročni metodi. Z regresijskimi enačbami smo določili korekcijske faktorje za preračun meritev količine in sestave mleka pri jutranji in večerni molži za izračun dnevnih vrednosti. 5.Manjša skupina raziskav obravnava počutje živali. Prva naloga je bila proučevanje počutja pujskov v pokritem gnezdu s termostatom. V teh gnezdih so bili izboljšani rezultati (manjše izgube, večji prirast), hkrati pa je bila bistveno manjša poraba energije. Prašiče dveh genotipov smo opazovali tudi v pogojih z omejenimi dejavniki ter opazovali nivo kortizola v plazmi, urinu in slini za merjenje stresa. Splošni zaključki so bili primerljivi pri slini in plazmi, odziv pri posameznih živalih pa je bil precej različen. V urinu lahko ocenjujemo le nivo v daljšem časovnem obdobju, saj se zbira kumulativno več ur.