Na področju programskih jezikov smo dosegli naslednje pomembne znanstveno-raziskovalne rezultate: - z uvedbo večkratnega dedovanja v atributne gramatike smo omogočili inkrementalni razvoj programskega jezika, - pokazali smo, da je iz formalnih specifikacij jezika možno avtomatsko generirati ne samo prevajalnik temveč tudi orodja kot so vizualizator in animator programov, - obstoječe domensko specifične vzorce smo dopolnili in jih primerneje klasificirali, - zasnova in implementacija algoritma za učenje kontekstno prostih gramatik samo iz pozitivnih in negativnih programov z uporabo evolucijskega računanja. Praviloma je vsaka naša raziskava s področij računalniške geometrije in geometrijskega modeliranja prinesla kakšno originalno rešitev, bodisi novo metodo, učinkovitejšo od znanih metod ali vsaj primerljivo z njimi, ali pospešitev kakšnega znanega algoritma. Izpostavimo: - originalno pospešitveno tehniko dvonivojske uniformne delitve prostora, ki smo jo vgradili v mnoge algoritme računalniške geometrije in daje odlične rezultate pri izrazito neenakomernih porazdelitvah geometrijskih podatkov, - nov algoritem Delaunayeve triangulacije s pomočjo prebirne premice, ki je znatno hitrejši od obstoječih metod, - postopek stiskanja trikotniških mrež, ki predstavlja trenutno najučinovitejšo metodo za reševanje tovrstnih problemov, - zasnovo in implementacijo zelo učinkovitega algoritma za tvorbo geometrijskih očrtij, - nov algoritem urejanja, ki odpravlja slabost hitrega urejanja v primeru, ko so vhodni podatki povsem ali skoraj urejeni, - algoritem vizualizacije prostorskih podatkov "diferencialno projiciranje", ki učinkovito prikazuje tako statične (3D) kot časovno spremenljive (4D) prostorske podatke. Na področju razvijanja ploskev smo uvedli novo metodo, ki temelji na strategiji deli in vladaj. Področje proceduralnih tekstur smo obogatili z nekaj novimi algoritmi. Obstoječe metode za tvorbo oblakov smo poenostavili in pohitrili. Razvili smo nov algoritem za povezovanje implicitnih gradnikov, ki pravilno razporedi gostoto znotraj oblaka. Modeliranje dreves smo izvedli kot prvi s pomočjo hipertekstur. Razvili smo algoritem za rekonstrukcijo krivulj, temelječ na evklidskih minimalnih vpetih drevesih. Na področju analize elektromiografskih signalov (EMG) smo razvili dva nova algoritma za dekompozicijo sestavljenih signalov, in sicer postopek s kumulanti višjih redov in postopek s slepim ločevanjem izvorov. Oba smo uspešno aplicirali pri analizi površinskih EMG ter s tem omogočili določanje novih, klinično zanimivih parametrov. Algoritma pomenita korak naprej v svetovnem merilu, predvsem seveda njuna praktična uporabnost pri dekompoziciji površinskih EMG, kar je tudi predmet projekta NEW, pri katerem sodelujemo v 5. evropskem OP. Tudi pri detekciji in modeliranju organov na osnovi ultrazvočnih in magnetoresonančnih posnetkov smo razvili postopke, s katerimi računalniško razpoznamo jajčne mešičke v zaporedju ultrazvočnih slik, prav tako pa tudi zgradbo kolena iz magnetoresonančnih posnetkov. Prvi omogoča boljše rezultate pri umetnih oploditvah, drugi pa simulacijo pred- in pooperativnih stanj v poškodovanem organu. Slednje je doživelo konkretizacijo v svetovnem merilu znotraj projekta SimBio v 5. OP. Na področju konceptualnih učnih orodij je najpomembnejši dosežek simulator poporodnih komplikacij, in sicer s prototipom virtualne porodne sobe in dojenčka. Prinaša nov koncept virtualnega urjenja v medicini. Prototip je instaliran na Univerzi Stanford v ZDA. Na področju razvoja infrastrukture portalov smo izdelali osnovne horizontalne storitve (avtentikacijsko, poosebitveno, potrditveno, iskalno in integracijsko storitev ter storitev uporabniškega vmesnika. Pomembne rezultate smo dosegli predvsem na področju gradnje inteligentne storitve uporabniškega vmesnika, novih algoritmov na področju poosebitve vsebine in na področju inteligentne storitve integracijske storitve.