Raziskovalni program je obravnaval molekularne mehanizme delovanja nevrotrofičnih dejavnikov, nevrotransmiterjev in citokinov ter njihove medsebojne interakcije v bioloških sistemih. Program je bil sestavljen iz več podpodročij: a) Farmakološka modulacija sinteze in sekrecije NGF iz nevronskih in nenevronskih celic: Raziskovali smo mehanizme delovanja nevrotrofinov in drugih trofičnih faktorjev ter citokinov, ki so vpleteni v procese razvoja in delovanja perifernega in centralnega živčevja ter imunskega sistema. Eksperimentalno je potrjeno, da sta živčni rastni dejavnik (NGF) in nevrotrofični dejavnik možganskega izvora (BDNF) v centralnem živčevju vpletena v procese regeneracije po poškodbi možgan, ter sta odgovorna za odmiranje specifičnih populacij nevronov pri degeneratnih boleznih (Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonovi bolezni, ALS, epilepsiji itd). Naše dosedanje raziskave kažejo, da je možno z različnimi farmakološko aktivnimi snovmi (citokini, nevrotransmiterji, zdravila itd.), preko aktivacije različnih molekularnih mehanizmov, uspešno modulirati (stimuliati ali inhibirati) sproščanje NGF iz nevronskih in nenevronskih celic (astrocitov) podgane. b) Vpliv različnih zdravil, citokinov in nevrotrofičnih faktorjev na sproščanje histamina in serotonina iz mastocitov podgane: Za študij delovanja številnih endogenih spojin na proces sproščanja biogenih aminov smo ugotovili, da so primeren model izolirani mastociti iz peritonealne votline podgane. Živčni rastni faktor (NGF) sprošča histamin in serotonin iz peritonealnih mastocitov podgane. Mehanizem sproščanja aminov po delovanju NGF se razlikuje od mehanizma, ki ga povzroči bazični sproščevalec spojina 48/80, zato smo v program vključili tudi druge citokine (GM-CSF, SCF, IL-3, IL-5). Ker je iz literature znano, da so psihotropne spojine (antidepresivi in nevroleptiki) udeležene pri zaviranju vnetja, smo v predloženi študiji z raziskavami ugotavljali mehanizme delovanja psihotropnih spojin tudi pri procesu sproščanja biogenih aminov iz mastocitov. c) Vloga histaminskih H1, H2 in H3 receptorjev v kardiovaskularnem sistemu in CŽS: Histamin povzroča svoje učinke v centralnem živčevju in periferiji s stimulacijo štirih dosedaj znanih podtipov histaminskih receptorjev: H1, H2, H3 in H4. Zaradi kompleksnega delovanja histamina, ki je odvisno od delovanja histamina na posamezne histaminske receptorske podtipe v kardiovaskularnem sistemu in CŽS, smo natančneje okarakterizirali H1, H2 in H3 histaminski receptor (modelni sistemi: membrane vaskularne gladke mišice in endotelij aorte ter v CŽS astrociti). Pri tem delu smo uporabili novo sintetizirane specifične agoniste/antagoniste histaminskih receptorjev ( v sodelovanju s skupino dr. W. Schunacka, Inštituta za farmacijo, Univerze v Berlinu). Na vseh področjih raziskav se naš program vključuje v vrhunske mednarodne raziskave, v biomedicinskih znanostih doma pa služi kot iniciator za pospešen razvoj na tem področju. Dosegli smo boljši vpogled v molekularne mehanizme, odgovorne za učinke NGF ter drugih nevrotrofinov, tako v CŽS kot tudi pri povezavi med imunskim in živčnim sistemom, ter dobili tudi odgovore na možnost farmakološke stimulacije sinteze teh molekul v centralnem živčevju, kar je obenem tudi prispevek k smernicam za razvoj novih zdravil za nevrodegenerativna obolenja. Delo na raziskavah molekularnih mehanizmov nevrotransmiterja histamina in njegovih receptorjev pa vodi k uspešnejši terapiji z histaminskimi H1, H2 in H3 antagonisti (glej bibliografijo nosilke in sodelavcev). Program je omogočil tudi vzgojo mladih vrhunskih strokovnjakov za nova področja zahtevnih medicinskih raziskav tako na bazičnem kot kliničnem področju.