
	<div class="modal-header">
		<h5 class="modal-title">
			Zaključno poročilo</h5>
		<button type="button" class="btn-close" data-bs-dismiss="modal" aria-label="Close"></button>
	</div>
	<div class="modal-body">
		<div class="card mb-3">
			<div class="card-body">
				<p class="card-text">Kemorecepcija:
- Odkritje in opis razlikovanja binarnih zmesi aminokislin pri ribah. Somiči se najprej naučijo prepoznati bolj dražečo snov v zmesi, šele razlikovalni treninng jim omogoči da zaznajo tudi spremembe, ki jih povzročajo manj dražeče snovi v zmesi. 
- Razlikovanje in zaznava zmesi mnogih aminokislin. Somiči se lahko naučijo razlikovanja zmesi sedmih od zmesi šestih amino kislin, ne morejo pa se naučiti razlikovanja zmesi dvanajstih od zmesi enajstih aminokislin, kar kaže meje razlikovalnih sposobnosti, ki jih omogoča kemotopija na vohalnem bulbusu.
- Odkritje in opis uporabe kemičnih čutil pri ribah, ki zasedajo različne ekološke niše: niša vsejedih rib, kot so krapi in somiči, niša plenilcev, kot so ostrižniki in salmonidi.
- Vloga učenja med odraščanjem rib plenilcev pri razvoju uporabe nosu pri ribah.
- Prvi opis vohalnega razlikovanja amino kislin pri cebricah, ki so modelni organizem za molekularno biološke raziskave voha pri ribah.
- Odkritje, da različna kemotopična vohalna koda omogoča razlikovanje aminokislin, enaka kemotopična vohalna koda pa razlikovanja ne omogoča. 
- Odkritje normalnega delovanja vohalnega epitela in vohalnih čutilnih celic in situ v visoko prečiščeni vodi (R večji 18,2 Mega Ohm).
- Prvo odkritje vohalnih celic rib, ki pred draženjem niso aktivne in se odzivajo na aminokislinske dražljaje.
- Prva uspešna povezava amplitude EOG po draženju z aminokislinami z številom celic, ki se odzivajo na posamezne amino kisline.
- Povezava vohalnega razlikovanja amino kislin s kemotopičnimi kodami aminokislin na vohalnem bulbusu cebric.
- Vohalno razlikovanje aminokislin pri somičih z regenerirano vohalno rozeto je primerljivo z vohalnim razlikovanjem aminokislin pri somičih z intaktno vohalno rozeto. 
 
-Fotorecepcija:
-Opredelitev časovne in intenzitetne odvisnosti metabolnega odgovora visoko metabolno aktivnega tkiva, katerega model so fotoreceptorske celice mušjega očesa, ob skočni spremembi energijskih potreb. 
-Izdelava metode dinamičnih diferenčnih refleksijskih spektrofotometrijskih meritev (DDRS) v kombinaciji z metodo analize poglavitnih komponent. Ta metoda (Pfluegers Arch 2003, 447:109), rešuje celo vrsto problemov s katerimi se srečujejo fiziologi pri optičnih meritvah dogajanj v živih sistemih.
-Pilotski prenos metode DDRS na vretenčarsko tkivo.
-Opredelitev časovnega poteka odziva elementov dihalne verige na skočno spremembo parcialnega tlaka kisika. To omogoča sklepanje o poteh uravnavanja metabolizma pri vzdražnih celicah. Muhe kot modelni organizmi omogočajo poskuse, ki niso možni pri vretenčarjih. 
-Ugotovitev in razjasnitev dvojne vloge arestina 1 pri procesih fototransdukcije in adaptacije v očesu vinske mušice. To je novost v svetovnem merilu, ki ima potencialno pomembne implikacije za vse tipe celic z metabotropnimi receptorji in različnimi podtipi TRP kanalov. Sem spadajo praktično vse sesalske vzdražne in mnogo nevzdražnih celic.
-Odkritje prisotnosti izoforme arestina 1 v membrani fotoreceptorskih celic v očesu metuljčnice (Ascalaphus macaronius; FEBS Lett. (2001) 493:112)
-Identifikacija splošnih principov mehanorecepcije pri Pyrrhocoris apterus. Ugotovili smo, da pri tej vrsti ločimo vsaj tri tipe trihobotrijev, ki se razlikujejo tako po spontani aktivnosti kot odzivu in adaptaciji na dražljaje.

Čebele:
Uvedba medonosne čebele kot modelnega organizma za raziskavo vpliva alkohola na organizem
</p>
			</div>
		</div>
	</div>