Rezultati programa prinašajo pomemben prispevek k razvoju znanosti na področju primerjalnega, splošnega in klasičnega jezikoslovja. Izsledki in spoznanja o lastnostih in posebnostih slovenskega jezika, pridobljena z naslonitvijo na tvorbeno teorijo jezika, prinašajo v primerjalno in splošno jezikoslovje novo informacijo in prispevajo k razširjanju vedenja o univerzalnih lastnostih naravnega človeškega jezika in onih, ki so lastne tisti skupini jezikov, kamor je slovenščino tipološko mogoče uvrstiti. V klasičnem jezikoslovju odpira raba metod diskurzivne analize za interpretiranje besedil v izumrlih jezikih novo polje raziskovanja. Besedila so s klasičnimi filološkimi pristopi že precej dobro raziskana in težko vodijo do novih spoznanj. Opazovanje funkcij in implicitnih vsebin ter analiza kontekstualnih dejavnikov pa odpirajo nov, praktično neusahljiv vir podatkov. Poznavanje jezikov kot je stara grščina, latinščina, hetitščina, hebrejščina itd. se lahko s tem bistveno nadgradi, izsledki pa pomagajo k razumevanju materialne in duhovne kulture ter zgodovine tedanjega časa in ljudstev. Primerjalno raziskovanje jezikovne dejavnosti in jezikovnega prilagajanja na stičnih jezikovnih območjih v longitudinalni perspektivi pomembno prispeva k razvijanju metodologije etnolingvističnih študij ter k povezovanju jezikoslovnih, socioloških in socialnopsiholoških pristopov v medstrokovno raziskovalno področje uporabnega jezikoslovja.