Raziskovalni program je usmerjen v pridobivanje novega znanja, odpiranje novih problemskih perspektiv in uvajanje novih metodoloških postopkov. Teoretične in metodološke sestavine programa neposredno posegajo v sodobne obravnave osrednjih problemov stroke, kjer se ob pobudah iz sorodnih znanstvenih disciplin, filozofije in kritike razvijajo novi spoznavni in vrednostni modeli. Zgodovinske in primerjalnoliterarne sestavine programa prispevajo k razvoju stroke vsebinsko obdelavo izbranih območij slovenskega gradiva. Glavni dosežki programa: Raziskave na področju starejše slovenske književnosti so se ukvarjale z oralno retorsko prozo 17.-19. st., s filološkimi deli M. Pohlina in z rokopisnim gradivom Ž. Zoisa. Bile so usmerjene v pripravljanje znanstvenih izdaj slovstvenih tekstov in virov ter v interdisciplinarno obravnavo z njimi povezane literarno- in kulturnozgodovinske problematike. Glavne objave: zbornik razprav o Janezu Svetokriškem; reprint pridig Rogerija Ljubljanskega z dodatno knjigo razprav; kritična izdaja treh pridig Antona Martina Slomška; kritična izdaja glavnih filoloških del Marka Pohlina; monografija o Zoisu in italijanski kulturi. Na tem področju smo začeli uvajati računalniško tehnologijo in razvijati njej ustrezne nove metode. Delo na področju novejše slovenske književnosti je bilo usmerjeno k vprašanjem, ki v literarni zgodovini še niso bila ustrezno obdelana ali potrebujejo nove osvetlitve. Tekle so raziskave o spominski in avtobiografski prozi, o metaforičnem in ritmičnem faktorju v verzni drami in prevodni poeziji, o vračanju izseljenske književnosti v matični kulturni prostor; na mednarodni konferenci je bil obravnavan današnji pomen F. Prešerna v širšem kontekstu kulturnih vrednot Evrope. Glavne objave: interdisciplinarni zbornik razprav "France Prešeren - kultura - Evropa"; komentirana antologija "Pisma slovenskih književnikov o književnosti"; zbornik razprav in dokumentov "Kriza revije Dom in svet v letu 1937". V perspektivi primerjalne literarne zgodovine so bili obravnavani nekateri vidiki romantike, predvsem romantična pesnitev. V sklopu modernizma je bilo osvetljeno razmerje med modernostjo in različnimi koncepcijami historičnosti, pregledana so bila gradiva o modernizmu v slovenski literaturi. Na področju teorije in metodologije literarne vede je bila podrobno osvetljena intertekstualnost: njen izvor in razvoj, pojmovni obseg, razmerje med intertekstualnostjo in vplivom, med intertekstualnostjo in historičnostjo literarnega dela, razmerja do sodobnih teoretskih tokov, adaptacija pojma in pojava na Slovenskem. Nadalje so bili obravnavani razmerje med literarno teorijo in teorijo diskurza, problem literarnosti, teorije fikcije. Raziskovanje historičnosti je peljalo k vprašanjem o literarnem multilingvizmu, dialogizmu, kulturni identiteti in koncepciji kulturnega spomina. Prikazane so bile glavne postavke Gadamerjeve filozofske hermenevtike in Iserjeve teorije literarno-estetskega učinka ter literarne antropologije. Osvetljeni so bili nekateri vidiki sodobnih naratoloških literarnovednih teorij in njihove slovenske aplikacije. Podrobno so bile obdelane empirične in sistemskoteoretične šole in metode v sodobni literarni vedi ter njihovi teoretični temelji v filozofskem konstruktivizmu. Na mednarodni konferenci je bila osvetljena današnja problematika literarne zgodovine, njene moderne in postmoderne teorije in možnosti njihove aplikacije. Raziskava o zgodovini slovenske literarne vede je obravnavala njen razvoj v 20. st. s težiščem na modelu nacionalne literarne zgodovine. V raziskavi literarnega vrednotenja na Slovenskem so bila s filozofskega in sociološko-kulturnega vidika analizirana načelna izhodišča in na njih utemeljene konkretne kritiške sodbe. Glavne objave: M. Juvan, "Intertekstualnost" (monografija); V. Pacheiner-Klander, "Staroindijske pesniške oblike" (monografija); "Pisma Franceta Kidriča Franu Ramovšu" (kritična izdaja); M. Ogrin,"Literarno vrednotenje na ...