Raziskave v okviru raziskovalnega programa so večinoma potekale v sodelovanju s tujimi znanstvenimi institucijami in posameznimi znanstveniki, zato sta s tem tematika in problematika zgodovine umetnosti na Slovenskem prešela nacionalne okvire, te okvire pa so prekoračile tudi raziskave tem iz bližnjih regij Srednje Evrope in Jadrana. Pomen dosežkov raziskovalnega programa za znanost v širšem smislu je predvsem v razvijanu metodologije, ki izhaja iz specifičnih zgodovinskih, geografskih in kulturnih razmer tega historičnega prostora, ki ga določata stikanje in prepletanje mediteranskih in kontinentalnih vplivov. Tu je treba omeniti predvsem umetnostno dediščino iz obdobja gotike na Koprskem kot primeru izrazitega mejnega področja teh kultur, raziskave gotske in baročne arhitekture in kiparstva, posebej Francesca Robbe in beneškega kiparstva na slovenskih tleh kot primera geografsko in kulturno pogojene umetnostne ekspanzije, srednjeveškega slikarstva na Slovenskem in v vzhodnoalpskih deželah (z objavami v tujini). K razvoju znanosti v širšem smislu so prispevale tudi sicer parcialne objave iz umetnosti 15. stoletja v Dalmaciji in Italiji. V metodološkem pogledu pa so posebej pomembne raziskave recepcije zgodnje grafike (v slovenski in evropski umetnosti do leta 1500), kjer smo korak naprej od raziskav te vrste drugod.