Program je temeljil na analizi, evalvaciji in refleksiji novih vsebin, trendov, dejavnosti, praks, institucij, ki spadajo v mikrosfero vsakdanjega življenja. Vsakdanje življenje je postalo strateški cilj in strateško izhodišče produkcije in reprodukcije sodobnih razvitih družb. V tem smislu se družboslovno raziskovanje premika od prevladujočih velikih tem k raziskovanju vsakdanjega življenja, kjer imajo mesto vsi, ki so bili v preteklosti (ali pa so še vedno) družbeno izključeni. Premik od velikih družbenih tem k analizi vsakdanjega življenja vodi tudi do spremembe v epistemologiji in metodologiji raziskovalnega pristopa. Primarnost vsakdanjega sveta je podlaga za kvalitativno metodologijo, kajti življenjski svet je dostopen predvsem skozi doživljanje in sodoživljanje dogajanj. Vsakdanji svet je svet onkraj metodološkega razcepa na subjekt in objekt raziskovanja, ki jo priznavajo tradicionalne znanstvene metodologije. Izhodišče raziskovanja so bili posamezniki v določeni socialni akciji in situaciji, ne pa institucije ali sistemi. Zato postanejo tu temeljne kategorije pomen, smisel, znanje, konstrukcija realnosti in vsakdanjega sveta. Biografije, naracije, diskurzivne analize, zgodbe in opazovanja postajajo orodje, ki ponuja nove možnosti v interpretiranju splošnih družbenih procesov in zgodovine. Preizkušenim metodam kvantitativnega zajemanja podatkov in uporabe uradnih statističnih podatkov, dodajamo kvalitativne metode kot so biografska in narativna metoda, poglobljeni intervjuji, fokusne skupine, analiza diskurza in podobno.