V sodelovanju s prof. A.F. Mirando (Columbia University, New York) in prof. M.P. Kingom (Thomas Jefferson University, Philadelphia) smo na Inštitutu za patološko fiziologijo MF v Ljubljani razvili laboratorij za mišične kulture in vpeljali v naše raziskave model človeške mišice, oživčene in vitro. V tem sistemu se mišične cevčice razvijejo iz satelitnih celic, pridobljenih iz koščkov človeških mišic, ki se rutinsko zavržejo pri nekaterih ortopedskih operacijah. Mišične cevčice oživči motonevron, ki izraste iz eksplanta embrionalne podganje hrbtenjače. Ta poskusni model omogoča manipuliranje in opazovanje sinaptogeneze živčnomišičnega stika (ŽMS) v vseh njenih fazah, kar v in vivo pogojih praktično ni možno. Poleg tega je to tudi edini model, ki omogoča študij sinaptogeneze ŽMS na človeški mišici. V nadaljevanju našega dela smo osvetlili razvoj in diferenciacijo posameznih celičnih komponent v tem modelu in ugotovili, da le ta praktično sledi razvoju v in vivo razmerah (objavljeno v: Marš in sod., J Comp Neur, 2001; 438: 239-251). Model smo uporabili tudi za študij vplivov agrina na razvoj funkcionalnega živčnomišičnega stika na človeški mišici. Prek blokade agrinskih učinkov s pomočjo specifičnih anti-agrinskih monoklonskih protiteles smo ugotovili, da agrin nima večje vloge v začetnih stopnjah nastajanja ŽMS, bistven pa je za nastanek polnega števila funkcionalnih ŽMS (objavljeno v: Marš in sod., Neuroscience, 2003, 118 (1): 87-97). Ugotovili smo tudi, da motonevron prispeva vsaj del acetilholinesteraze v nastajajočem ŽMS (Jevšek in sod., poslano v tisk) in da se ta encim, tako kot tudi sorodni encim butirilholinesteraza, sintetizira v prednjih rogovih hrbtenjače praktično le v motonevronih (objavljeno v: Miš in sod., J Histochem and Cytochem, 2003, 51 (12): 1633-1644). Navedene študije so pomembno osvetlile molekularne mehanizme nastajanja sesalskega ŽMS in so v nekaterih pogledih edine, ki so bile opravljene na človeški mišici. Bile so objavljene v uglednih mednarodnih revijah, predstavljene pa so bile tudi v obliki vabljenih predavanj na mednarodnih kongresih in na domačih kongresih z mednarodno udeležbo.