Raziskovalni program je obsegal področja zgodovine filozofije, fenomenologije, sistematske filozofije, etike, estetike, metafizike in filozofske antropologije. Glavnih težišč raziskovanja je bilo pet: antična grška filozofija, hermenevtika, fenomenologija, filozofija religije in estetika. Na vseh teh področjih so raziskovalci udeleževali mednarodnih znanstvenih sestankov in svoje rezultate preverjali na celi vrsti filozofskih kolokvijev in simpozijev. S področja raziskovanja grške filozofije so bile na ta način predstavljene naslednje teme: Platonova aporija biti kot izhodišče Heideggrovega dela "Bit in čas", o začetkih grške filozofije, svet estetskega v platonistični filozofiji in danes, Platonova teorija logosa in filozofska hermenevtika. Pri obravnavi Platonove filozofije je bila posebna pozornost namenjena teoriji znanosti, kozmologiji, teoriji biti in politični filozofiji s poudarkom na ideji pravičnosti. Predstavljene so bile naslednje teme Aristotelove filozofije: estetika glasbe, teorija resnice v luči odnosa med fiziko in metafiziko, teorija domišljije in praktičnega uma. Na novo je bila osvetljena Aristotelova metafizika in njegova retorika, s posebnim ozirom na razmerje med retoriko, etiko in prvo filozofijo. Na področju novoveške filozofije so bili predstavljeni odmevni rezultati o Malebrancheovi, La Mettrijevi in Benthamovi teoriji sveta in človeka. Posebej je tu pomembna monografija "Temna pega: pogled in telo v zgodnji novoveški filozofiji" (2000). S področja hermenevtike in fenomenologije so bil ovrednoten hermenevtičen preboj v filozofiji 20. st., ki je pokazal dobre rezultate predvsem pri preučevanju zgodovinske pogojenosti občečloveškega sporazumevanja. Drug sklop raziskav je obravnaval filozofske aspekte pojma evropskosti. Tu stopijo v ospredje nekateri novi vidiki filozofije kulture. S fenomenološkimi raziskavami je slovenska filozofija postala opazna tudi v evropskem merilu. S področja fenomenologije in filozofije religije pa so bile objavljene tri monografije. Knjiga "Evangelij po Nietzscheju" (2002) na aktualen način prikazuje več miselnim motivov. Ti so: problem ateizma v filozofiji, teorija in razodetje, ontoteološke zgradba metafizike in osebna vernost. Monografija "Obvladovanje sveta in svetovni etos" opisuje filozofske premise sodobnega svetovnega procesa globalizacije in obravnava razmerje med božjim in svetim, in ugotavlja, kako se danes skozi človekov do svetosti življenja oblikuje tudi razumevanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic in dolžnosti. Monografija "Dar biti" obravnava temeljna določila evropskega zgodovinskega bivanja z vidika najnovejših razprav v sodobni filozofiji, teologiji, etiki in družboslovju. Na področju sistematske filozofije imamo pomembne raziskave o odnosu med metfiziko, religijo in svetovnimi nazori v dvajsetem stoletju z vidika neokantovske filozofije, ki je prevladovala tudi v slovenskem kulturnem prostoru. Raziskovanje antropologije je povezovalo antropološko in etično problematiko, pri čemer je monografija "Homo diaphoricus - Uvod v filozofsko antropologijo" (2000) predstavila Plessnerjevo antropološko kritiko tradicionalne metafizike. Raziskave s področja estetike so prišle do novih dognanj glede razmerja umetnosti do nacionalne države, osvetlile tematiko poslanstva umetnosti v svetu globalizacije in na nov način predstavile kompleksno razmerje med umetnostjo, etiko in politiko.