Raziskovalni problemi programa se organsko vključujejo v aktualne in perspektivne teme raziskovanj v svetovni psihologiji, posegajo pa tudi na interdisciplinarna znanstvena področja, ki postajajo aktualna šele v zadnjem času. Ob tem so v raziskovalnem programu zajeti predvsem tisti problemi, kjer je pričakovati zares tvorno vključevanje in bistvene prispevke našega znanstvenega potenciala, še posebno takrat, ko gre za sodelovanje z raziskovalci v razvitem svetu in drugod v tujini in za povezave z raziskovalnimi projekti, ki potekajo v prominantnih raziskovalnih centrih in ustanovah v svetu. Pomen pa vidimo tudi v raziskovanju tistih vprašanj, ki jih nikjer drugje ne raziskujejo, ker so nacionalno in kulturno specifična in jih mora slovenska psihologija kot specificum prispevati v svetovno zakladnico psiholoških spoznanj. Med pomembnejše posamezne izsledke lahko štejemo končne raziskovalne rezultate s področja raziskovanja osebnosti (5 faktorski model z razvojnega in drugih vidikov), vrednot, samopodobe, kognicije in inteligentnosti, psihometrije, razvojne, socialne, organizacijske, pedagoške in klinične psihologije. Na področjih teoretične psihologije je bilo opravljeno omembe vredno raziskovalno delo v zvezi z oblikovanjem teoretskih integracij s področja obče psihologije, kognitivne psihologije, psihologije motivacije in emocij, psihologije osebnosti in samopodobe, razvojne psihologije, socialne psihologije in zgodovine psihologije. Na področju obče psihologije, psihologije osebnosti, psihologije emocij in motivacije in kognitivne psihologije je potekalo raziskovanje vprašanj, ki zadevajo osebnostne dimenzije, samopodobo in samospoštovanje, vrednote, kognitivne sheme in zaznavanje. Več pomembnejših nalog je bilo opravljenih na področju psihometrije in psihološke metodologije. V okviru socialne psihologije je potekalo raziskovanje socialno psihološke problematike skupinske klime in kulture (zlasti šolske kulture) in problematike komunikacije (nebesedno komuniciranje). Osnovni cilj raziskavanja na področju organizacijske psihologije je razvoj empirično utemeljene teorije, ki bo opisovala, razčlenila, razložila in napovedala vpliv kulturnih variabel na vodenje in organizacijske procese. V okviru šolske in pedagoške psihologije je potekalo raziskovanje metakognitivnih in motivacijskih procesov pri samoregulaciji učenja. V okviru klinične psihologije je potekalo raziskovanje psihodiagnostične in psihoterapevtske problematike (zlasti problematike psihoterapevtskega dela z vidika teorije objektinih odnosov in drugih psihoterapevtskih modelov). Druge raziskave s področja aplikativnih disciplin so zajele vprašanja športne, prometne in zdravstvene psihologije.