Program je bil osredotočen na: 1) arheološke raziskave na jadranskih otokih z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS) in tehnik daljinskega zaznavanja; 2) socialno in kulturno antropološke raziskave na Papui Novi Gvineji; 3) arheološka in arheoastronomska preučevanja v Mehiki. Ad 1. Pri raziskavah na otokih srednje Dalmacije (Z. Stančič, K. Oštir, T. Podobnikar, T. Veljanovski, K. Zakšek) smo razvili nove metode kvantitativne obdelave arheoloških podatkov. Osredotočili smo se na raziskave možnosti uporabe prostorske statistike, GISa in daljinskega zaznavanja v analizah arheološke poselitve in izrabe prostora. Analizirali smo tudi spremembe v družbeni in kulturni pokrajini. Na ta način smo hoteli daljinsko zaznavanje in GIS približati humanistom in družboslovcem. Leta 1999 smo opravili terenske arheološke raziskave v Makarskem Primorju in objavili rezultate raziskav na otoku Braču (Z. Stančič et al., 1999, The Adriatic Islands Project, vol. 2: The Archaeological Heritage of the Island of Brač, Croatia. BAR International Series 803, Oxford). V letih 2000 in 2001 smo pripravili publikacije o raziskavah na otokih Vis, Palagruža, Svetac in Šolta ter dopolnili in posodobili arheološko bazo podatkov. Prostorske podatke (digitalni model reliefa, vegetacija, geologija, obalne črte in arheološka najdišča) smo homogenizirali v en koordinatni sistem oz. enotno celično mrežo. Z uporabo GISa smo izdelali prostorske analize na celotnem območju otokov, pri čemer smo ugotavljali vizualno povezavo med posameznimi arheološkimi najdišči in ekonomskim prostorom. Iz satelitskih posnetkov Landstat smo izdelali karto rabe tal in jo uporabili v analizah porazdelitve najdišč glede na kvaliteto prsti. Ad 2. Pri raziskavah bolezni, smrti in posmrtnih obredov na Papui Novi Gvineji (B. Telban) smo poudarili pomen procesualne etnografije in uvedli nov koncept "etnografije odsotnega". Analizirali smo zdravljenja in umiranja, posmrtno iniciacijo in divinacijo in s pomočjo komparativne analize podali tezo o razlikah v simbolni percepciji časa med Evropejci in Melanezijci. Rezultati so bili objavljeni v knjigah doma ("Andaypa: eseji o smrti v novogvinejski skupnosti", 2001; "Ples življenja, ples smrti", 2003) in v mednarodnih antropoloških revijah v tujini. Opravljeno je bilo dodatno terensko delo (2001) ob reki Arafundi. Članek o kulturni zgodovini tega premalo raziskanega področja je v tisku v ameriški reviji "Ethnology" (v soavtorstvu s Paulom Roscoem z University of Maine). Obsežna bibliografija raziskovalnih medtod z naslovom "Bibliography of fieldwork, research methods, and ethnography in sociocultural anthropology" (B. Telban) je dostopna na internetu (The AnthroGlobe Journal, 2001). Med več kot 150 enotami na spletni strani "Social Science Information Gateway: Anthropology, Methods and Techniques" je bila izbrana med tiste tri, ki jih uredništvo še posebej priporoča. Ad 3. V letih 1999 in 2000 smo analizirali radarske satelitske posnetke jugovzhodnega dela mehiške države Campeche (I. Šprajc, K. Oštir) in identificirali karakteristične indikatorje arheoloških najdišč. S finančno podporo, ki jo je zagotovila Foundation for the Advancement of Mesoamerican Studies, ZDA, in ob sodelovanju mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino, smo v letih 2001 in 2002 nadaljevali s terenskim delom v omenjenem področju in registrirali preko 40 prej neznanih arheoloških najdišč iz klasičnega obdobja Majev. Na večjih najdiščih smo opravili tudi geodetske posnetke, na osnovi katerih smo izdelali digitalne modele. Arheoastronomske meritve, ki so bile opravljene v letu 2000 so razkrile, da so mezoameriške arhitektonske orientacije v večini solarne in da so omogočale uporabo kompleksnih koledarjev, ki so služili za reguliranje dejavnosti v poljedelskem ciklu in s tem povezanih ritualov. Rezultati so bili objavljeni v monografiji I. Šprajca, "Orientaciones astronomicas en la arquitectura prehispanica del centro de Mexico", 2001.