Raziskovalni program je bil namenjen interdisciplinarnim raziskavam novih spojin, ki kažejo makroskopske manifestacije kvantnih pojavov, kot so superprevodnost pri visokih temperaturah, organski feromagnetizem ipd. Te zanimive lastnosti so posledica kolektivnega delovanja elementarnih ekscitacij. Razumevanje interakcij med delci, ki vodijo do teh lastnosti predstavlja enega od največjih izzivov v fiziki kondenzirane materije ob koncu stoletja. Med pomembnejše vrste spojin, ki smo jih raziskovali štejemo visokotemperaturne superprevodne kuprate in sorodne eno- in dvo-dimenzionalne anorganske spojine, organko-kovinske superprevodnike, organske feromagnete, kjer magnetizem prihaja iz p-orbital, fulerenske spin-Peierls sisteme, nizko-dimenzionalne sisteme z valovi gostote naboja, kvazi-enodimenzionalne organske sisteme ter fulerenske nanocevke ter dvodimenzionalne kalkogenidne superprevodnike. Med najpomembnejšimi dosežki raziskovalne skupine velja posebej omeniti: a) Študij neravnovesne elektronske dinamike v močno koreliranih sistemih. S sistematičnim študijem femtosekundne dinamike fotovzbujenih kvazidelcev v kupratih in z nadaljnim teoretičnim modeliranjem smo določili procese, ki določajo dinamiko vračanja fotovzbujenega superprevodnika v ravnovesno stanje. Ker je relaksacijska dinamika določena z energijsko režo pri Fermijevi površini, je metoda uporabna tudi za študij elektronske strukture sorodnih spojin (npr. snovi z valom gostote naboja). Delo na različnih sistemih smo objavili v vrsti člankov, med katerimi velja izpostaviti 5 člankov v Physical Review Letters. b) Odkritje narave magnetne interakcije v fulerenih. Leta 1991 so ameriški znanstveniki odkrili spojino TDAE-C60, ki je kazala zelo nenavadne feromagnetne lastnosti. Med drugim je bila to snov z najvišjo temperaturo prehoda v feromagnetno stanje med organskimi materiali. Ker bi bili organski feromagneti, s temperaturo prehoda pri višjih temperaturah, izredno uporabni je to odkritje vzpodbudilo veliko število raziskovalnih skupin po svetu k študiju in sintezi novih sorodnih spojin. V naši skupini smo sintetizirali nekaj novih sorodnih feromagnetnih spojin iz fulerenov (kar zaenkrat ni uspelo še nobenemu drugemu svetovnemu laboratoriju). Pri tem velja posebej izpostaviti, da imajo naše novoodkrite spojine še vedno rekordno temperaturo prehoda v feromagnetno stanje, ki zaenkrat še ni bila presežena. Poleg uspehov na področju sinteze novih materialov pa je uspeh naše skupine na tem področju tudi v tem, da nam je uspelo določiti naravo feromagnetizma v fulerenih, ki se skriva v povezavi med orientacijskim redom molekul (strukturo) in magnetno interakcijo. Ti rezultati so fundamentalne narave in so pomembni ne le s stališča raumevanja narave feromagnetne interakcije v molekularnih magnetih, ampak tudi s stališča kvantnega računalništva. Delo smo objavili v vrsti publikacij med katerimi velja posebej omeniti 5 člankov v Physical Review Letters in Nature, o pomembnosti tega dela pa so poročali tudi v reviji Physics World. c) Odkritje novih nanožic iz kalkogenidov prehodnih kovin. Ogljikove nanocevčice vzbujajo vse večje zanimanje strokovne znanosti zaradi svojih izredno zanimivih funkcionalnih lastnosti in uporabnosti v različnih aplikacijah. Glavne težave pri širši uporabi ogljikovih nanocevk pa izhajajo iz njihove sinteze, saj sinteza čistega materiala zaenkrat ni možna. Prav zato je odkritje novih nanocevk iz molibdena in žvepla, in postopka sinteze, ki omogoča pridobivanje velikih količin kemijsko čistega materiala izredno pomembno - tako iz stališča fundamentalne znanosti kot tudi iz stališča aplikacij. Prve študije novoodkritih nanožic smo objavili v revijah Science, Physical Review Letters in Advanced Materials.