Organizacije
POKRAJINSKI MUZEJ MURSKA SOBOTA
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.00.00 |
Humanistika |
|
|
6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H000 |
Humanistične vede |
|
H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
Koda |
Opis |
1 |
Svetovanje |
2 |
Raziskovanje |
3 |
Izobraževanje |
5 |
Nekomercialna |
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
28. marec 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
2 |
1 |
1 |
0,5 |
Scopus |
4 |
6 |
6 |
1,5 |
Raziskovalne skupine (1)
Raziskovalci (5)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Status |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
06737 |
Metka Fujs |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
268 |
2. |
16027 |
Branko Kerman |
Arheologija |
Raziskovalec |
140 |
3. |
16029 |
Franc Kuzmič |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
539 |
4. |
06489 |
Irena Šavel |
Arheologija |
Raziskovalec |
140 |
5. |
20546 |
Jože Varga |
|
Strokovni ali tehnični sodelavec |
0 |
Raziskovalni projekti ARIS (3)
Legenda
Opis
Pokrajinski muzej je ustanovil leta 1955 OLO v Murski Soboti, ki je svoje prostore dobil v soboškem gradu. V zadnjem času je poleg osnovne dejavnosti v muzeju zaživela raziskovalna, pedagoška, restavratorska-konservatorska in razstavna dejavnost. Občasno smo prireditelji raznih zborovanj in mednarodnih simpozijev. Ena najpomembnejših novosti je izdajateljska dejavnost, pri kateri ima od leta 1991 Zbornik soboškega muzeja prvo mesto. Po večletni prenovi muzejskih prostorov smo se odločili za temeljito prenovo stalne muzejske razstave. Za ta projekt pa je bilo potrebno najprej poglobljeno raziskati pokrajino z vseh vidikov humanistično družboslovnih ved, saj je veljala v slovenskem prostoru kot idilična dežela, nekaj posebnega, malodane eksotičnega. Kustosi muzeja smo zato najprej raziskali ta kos slovenske zemlje v vseh pogledih in dobili njeno pravo zgodovinsko, družbeno, socialno, politično, gospodarsko, umetnostno in duhovno podobo in jo nato predstavili v obliki razstave, ki smo jo za javnost odprli leta 1997. Seveda pa naše delo z otvoritvijo razstave nikakor ni končano. V prihodnosti želimo izdelati dodatne dejavnosti kot so razne oblike delavnic za otroke in odrasle, več lastnih stalnih in gostujočih razstav iz Slovenije in tujine, organizirati raziskovalne tabore, znanstvene simpozije, popestriti izdajateljsko dejavnost in obogatiti muzejsko knjižnico tudi za zunanje uporabnike.