Organizacije
Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.00.00 |
Družboslovje |
|
|
| 6.00.00 |
Humanistika |
|
|
| 3.00.00 |
Medicina |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| Koda |
Opis |
| 1 |
Svetovanje |
| 2 |
Raziskovanje |
| 3 |
Izobraževanje |
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
4 |
41 |
26 |
6,5 |
| Scopus |
7 |
45 |
28 |
4 |
Raziskovalne skupine (1)
Raziskovalci (10)
Raziskovalni projekti ARIS (7)
Legenda
Mentorji mladim raziskovalcem (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Status |
| 1. |
10994 |
dr. Jože Ramovš |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
| 2. |
11828 |
dr. Anton Trstenjak |
Sociologija |
Raziskovalec |
Opis
Inštitut za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno je bil ustanovljen 16. junija 1992 v Ljubljani kot prvi nevladni znanstveni, izobraževalni in svetovalni zavod v samostojni Sloveniji za področje medčloveških odnosov, krepitve zdravja ter reševanja osebnih in družinskih stisk. Pobudnik za ustanovitev je bil Jože Ramovš, soustanovitelja pa Ksenija Ramovš in Anton Trstenjak, po katerem se je nekaj let pozneje tudi poimenoval. Leta 1995 je postala njegova soustanoviteljica Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Leta 2004 je Vlada Republike Slovenije, zaradi doseženih znanstvenih in praktičnih strokovnih uspehov Inštituta na področju skrbi za kakovostno staranje in za sožitje med ljudmi, postala njegova tretja soustanoviteljica in od takrat se imenuje Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Inštitut se raziskovalno in izobraževalno posveča zlasti naslednjim vprašanjem:
/ celostnemu pogledu na človeka kot temeljni nalogi filozofske antropologije,
/ uvajanju in razvijanju antropohigiene kot discipline za samopomoč in samooblikovanje kakovostnega življenja ter sožitja med ljudmi,
/ eksistencialni analizi in logoterapiji (po Franklu), za kar je matična nacionalna strokovna ustanova,
/ kakovostnemu staranju, pripravi na starost ter povezavi vseh treh generacij,
/ družini in partnerskim odnosom, zlasti komunikaciji,
/ zasvojenostim in omamam,
/ skupinam in skupinskemu delu.
Dejavnosti Inštituta zajemajo tri delovna področja, ki tvorijo neformalne organizacijske enote:
/ gerontologija in medgeneracijsko sožitje,
/ psihologija, logoterapija in antropohigiena
/ omame in zasvojenosti.
Največji in izvirni akcijsko razvojni projekt Inštituta, ki se mu posvečamo od ustanovitve dalje, je razvijanje socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje med generacijami. Za to mrežo smo doslej razvili nad 20 med seboj povezanih programov, ki se razvrščajo v štiri vsebinske sklope:
/ Informiranje in ozaveščanje skupnosti o kakovostnem staranju in sožitju generacij ter projektno organizacijski programi za uvajanje medgeneracijske socialne mreže v skupnosti.
/ Usposabljanje za kakovostno staranje in sožitje med generacijami
/ Prostovoljski programi za kakovostno staranje in medgeneracijsko povezovanje
/ programi za vzpostavitev samoorganizacije in trajnega delovanja nove krajevne medgeneracijske socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje med generacijami.
Inštitut je do sedaj organiziral že več dvoletnih, enoletnih in krajših strokovnih seminarjev iz logoterapije in antropohigiene, klasične psihodrame, zasvojenosti in drugih vsebin.
Inštitut se posveča usposabljanju prostovoljcev za družabništvo z osamljenim starim človekom in usposabljanju za vodenje skupin. Doslej je usposobil že nad 1.000 prostovoljcev.
Inštitut deluje za celotni slovenski nacionalni prostor. Aktivno sodeluje z ljubljansko in mariborsko univerzo v obliki predavanj in vaj s področja zasvojenosti in gerontologije na dodiplomski in podiplomski ravni. Tesno je povezan s svojo soustanoviteljico, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Inštitut je član SKZP (Slovenske krovne zveze za psihoterapijo kot NAO) in EALEA (European Association for Logotherapy and Existential Analysis kot EWAO) ter preko njiju EPA (European Association for Psychotherapy;Evropske zveze za psihoterapijo). Plodno sodeluje s številnimi sorodnimi znanstvenimi, strokovnimi in prostovoljskimi ustanovami in organizacijami iz Slovenije in tujine.
Posveča se izdajanju strokovnih in znanstvenih knjig ter revij. Doslej je izdal okrog 15 knjig s področja antropologije in filozofije, etike, družine, socialnega dela, zasvojenosti in socialne gerontologije. Od leta 1998 izdaja edino slovensko strokovno-znanstveno revijo za socialno gerontologijo in gerontagogiko, Kakovostno starost, ki izhaja štirikrat letno.
Inštitut nadaljuje življenjsko delo akademika prof. dr. Antona Trstenjaka (1906 do 1996).
