Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Obnašanje lesa in lignoceluloznih kompozitov v zunanjih pogojih

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.02  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Lesarstvo 

Koda Veda Področje
T460  Tehnološke vede  Lesna, kašna in papirna tehnologija 

Koda Veda Področje
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
les, življenjska doba, napredni lesni kompoziti, hidrofobizacija, modifikacija, lastnosti, nanoceluloza, mehanske lastnosti, glivni razkroj
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  280 
2.  30867  dr. Franci Bajd  Fizika  Raziskovalec  2016 - 2017  89 
3.  22313  dr. Janez Bernard  Gradbeništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  148 
4.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  222 
5.  05732  dr. Željko Gorišek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  452 
6.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  0 
7.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2016 - 2019  1.328 
8.  29227  dr. Mirko Kariž  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  170 
9.  20385  dr. Manja Kitek Kuzman  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2016 - 2019  504 
10.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  1.332 
11.  29636  Luka Krže    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  206 
12.  37425  dr. Davor Kržišnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  187 
13.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  487 
14.  37938  dr. Tijana Martinović  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  36 
15.  15410  dr. Sergej Medved  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  378 
16.  14574  dr. Mojca Urška Mikac  Fizika  Raziskovalec  2016 - 2019  150 
17.  32104  dr. Peter Nadrah  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  78 
18.  13400  dr. Leon Oblak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  457 
19.  11223  dr. Primož Oven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  561 
20.  00395  dr. Marko Petrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  881 
21.  05248  dr. Franc Pohleven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Upokojeni raziskovalec  2016 - 2019  1.195 
22.  12041  dr. Ida Poljanšek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2016 - 2019  346 
23.  07925  Ana Sepe    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  131 
24.  12056  dr. Igor Serša  Fizika  Raziskovalec  2016 - 2019  471 
25.  12521  dr. Andrijana Sever Škapin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  428 
26.  16382  dr. Milan Šernek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  573 
27.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  29 
28.  33176  dr. Nejc Thaler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2018  129 
29.  30758  dr. Viljem Vek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  145 
30.  50188  Boštjan Zupanc    Tehnični sodelavec  2017 - 2019  0 
31.  20457  Andreja Žagar    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  62 
32.  37804  dr. Jure Žigon  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  198 
33.  36375  dr. Mojca Žlahtič Zupanc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2017  45 
34.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  170 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.724 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.023 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
4.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  10.455 
Povzetek
Les in lesni kompoziti so eden od ključnih materialov v sodobni gradbeni industriji. Še posebej kompoziti omogočajo načrtovanje privlačnih in zelo trajnostnih stavb. Ena od pomanjkljivosti lesa je, da ni na voljo veliko podatkov v zvezi z življenjsko dobo v različnih evropskih podnebnih pasovih. To omejuje širšo uporabo lesa. Saj investitorji nimajo na voljo podatkov, ki so potrebni za izračun stroškov vzdrževanja in celotne življenjske stroške objekta. Vendar, če so že podatki o življenjski dobi lesa redki, so podatki o življenjski dobi  lesenih kompozitov še veliko bolj pomanjkljivi. Namen tega projekta je, da začnemo z vrednotenjem lastnosti in ocenami življenjske dobe izbraanih lesnih kompozitov, ki se najpogosteje uporabljajo na prostem vendar ne v stiku z zemljo. Ker se zavedamo, da so težave povezane z vlažnostjo, eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na delovanje lesa in lesnih kompozitov, bomo kompozite nadgradili z novo generacijo hidrofobnih sistemov: TiO2 nanodelci, silani, Sol gel postopek, vosek, nanocelulozni  premazi, komercialni premazi za les ... Različni kompoziti bodo izpostavljeni naravnemu in umetno pospešenemu staranju. Po vnaprej določenih obdobjih izpostavljenosti, bomo vzorce izolirali in določili njihove mehanske lastnosti, glivno kolonizacija, lastnosti lepilnega spoja ... Poleg tega bomo kontinuirano spremljali stanje kompozitov skozi celotno obdobje izpostavitve ... Spremljali bomo: vsebnost vlage, spremembe mehanskih lastnosti (neporušne tehnike), lezenje, dimenzijsko stabilnost ... Da bi zagotovili zanesljivost napovedovanja, bodo v raziskavo vključili še vzorce tekočih testov (okoli 5000 vzorcev). Glavni namen tega projekta je mogoče povzeti, kot: Razumevanje in optimizacija lastnosti lesnih kompozitov med terenskimi testiranji. Glavni namen je: Izboljšati odpornost lesnih kompozitov, še posebej dolgoročne odpornostne lastnosti (odpornost na glive, hidrofobnost, dimenzijsko stabilnost, lezenje…
Pomen za razvoj znanosti
- S proučevanjem interakcij med lesnimi kompoziti in uporabljenimi kemikalijami bomo razširili spoznanja tako o kemizmu pripravkov, kot tudi o interakcijah z lesom.       - Interakcije nano delcev titanovega dioksida, ki so bili na podlago naneseni s sol-gel postopkom preko alkoksidnih prekurzorjev, z lignoceluloznimi materiali, so bili že precej raziskani. Drugače pa je z interakcijami titanovega dioksida in lesa, če so bili delci naneseni s postopkom nizkotemperaturne hidrotermalne depozicije v kislih pogojih. Osvetlitev teh interakcij bo predstavljala prispevek k razvoju znanosti tako na področju lesarstva kakor tudi nanomaterialov. Nova znanstvena spoznanja bodo imela tudi aplikativni pomen, saj odpirajo možnosti novih načinov učinkovite zaščite lesa in lignoceluloznih kompozitov pred vremenskimi vplivi, pri čemer bi lahko izgled obdelanega lesa ostal čim bližje naravnemu izgledu lesa. – Inženirsko zasnovani premazni sistemi za les na osnovi nanoceluloze predstavljajo pomembno prednost za sektor kot celoto, na nacionalnem in mednarodnem nivoju. V predlaganem projektu je sestavina les, t.j. nano in mikrofibrilirana celuloza,  uporabljena na inovativen način za premaze.  - Preučevanje sorpcijskih lastnosti naprednih lesnih kompozitov bo razširilo znanja o osnovnih lastnostih lesa, ki v večini primerov določajo tudi uporabnost lesa v praksi    - Študij mehanizmov in poteka kolonizacije naprednih lesnih kompozitov bo izboljšal razumevanje glivnega razkroja - Rezultate predhodnih laboratorijskih testov bomo primerjali z dejanskimi razmerami in na podlagi povratnih informacij izboljšali zanesljivost laboratorijskih testov - Vsa nova spoznanja o spremembah lastnosti naprednih lesnih kompozitov med staranjem, dejavnikih razkroja lesa in sukcesiji glivne kolonizacije lesa bomo objavljali v mednarodni znanstveni literaturi. Za slovensko javnost, ki nima dostopa do tujih revij ali ima težave z razumevanjem tujih jezikov, bomo izbrane članke predstavili tudi v slovenskih revijah. - Na domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferencah bomo z referati predstavljali raziskave, ki jih bomo izvedli v okviru sofinanciranega projekta in tako tvorno prispevali k razpravi in izmenjavi mnenj v znanstveni skupnosti, kar je prvi pogoj za uspešen razvoj znanosti. S tem bomo razvijali tudi strokovno terminologijo in skrbeli za razvoj slovenskega znanstvenega jezika. - Delo na projektu bo poglobilo mednarodno znanstveno sodelovanje projektne skupine na področju lesnih škodljivcev, vrednotenja življenjske dobe lesa in zaščite lesa, poleg tega pa želimo vzpostaviti tudi nove mednarodne povezave. Z raziskavami na tem projektu bomo vključeni v več COST projektov. - Načrtujemo, da bo na temo predloženega projekta diplomiralo več študentov lesarstva (I in II stopnja), Na temo vrednotenja življenjske dobe lesa pa bo svojo doktorsko disertacijo izdelal tudi novo pridobljeni mladi raziskovalec, ki ga bomo usposobili za samostojno raziskovalno delo na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
-Uspešen zaključek tega projekta bo industrijskim partnerjem – sofinancerjem  omogočil boljše in zanesljivejše trženje obstoječe palete izdelkov, kot tudi razvoj novih pripravkov na osnovi hidrofobnih sestavin, razvoj novih kompozitov in postopkov za njhovo obdelavo. Kompozitov, ki bi jih lahko uporabili v najostrejših pogojih uporabe na našem tržišču še ni niti na EU tržišču, povpraševanje po primerljivih izdelkih pa je precejšne. - V enem od uspešnih podjetij v Sloveniji proizvajajo izdelke iz akrilno-mineralnih kompozitov. Pri izdelavi le-teh nastajajo velike količine brusnega prahu akrilno-mineralnega kompozita, ki predstavlja precejšnje breme, tako z okoljskega kot tudi z ekonomskega vidika. Z razvojem postopkov za uporabo prahu za površinsko zaščito ligno-celuloznih kompozitov in lesa pred UV svetlobo, pred vlaženjem in celo za povečanje ognjeodpornosti, bomo prispevali k omilitvi omenjenega problema. -Na podlagi indikatorjev razvitih v okviru tega projekta, bomo lahko predvideli okvirno življenjsko dobo, cikluse vzdrževanj za izbrane napredne kompozte., kar bo omogočilo uporabo naprednih kompozitov tudi v namene, kjer se do sedaj ni uporabljal (npr. javne stavbe, večstanovanjski objekti). -Podatki o predvidenem življenjski dobi naprednih lesnih kompozitov, bodo koristila tudi ostalim podjetjem, ki se ukvarjajo z lesno gradnjo. S tem bomo povečali koriščenje domače surovine, katere obdelava je energetsko nepotratna in po drugi strani zmanjšali zanesljivost preskrbe s surovinami in energijo. - Po vsej verjetnosti bo ogljični odtis eden izmed glavnih kriterijev za izbiro materiala v okviru zelenih javnih naročil. Zato je nujno potrebno pridobiti zanesljive podatke o življ. dobi in vzdrževanju lesa in lesenih izdelkih, če želimo konkurirati drugim materialom. -V EU je uvedba direktive o biocidih (BPD) in zakonodajnega paketa REACH močno spremenila razmere v industriji. Številni kemikalije so prepovedani, zato je iskanje novih rešitev za hidrofobizacijo lesa nujno za preživetje podjetij na trgu. -Partnerska podjetja bodo v okviru tega projekta pridobilo številne informacije o obstoječih izdelkih in razvijajočih se izdelkih, kar bo povečalo konkurenčno prednost, saj bomo zbrali natančne podatke o obnašanju lesa v realnih pogojih. Za svoje izdelke bo podjetje lahko ponudilo zanesljivo garancijo, ki bo temeljila na realnih podatkih. S tem bo podjetje povečalo potencial za ohranitev delovnih mest, uvajanje novih tehnologij in proizvodnja novih izdelkov. -Ker bodo rezultati izsledkov projekta v veliki meri javno objavljeni, bodo z njimi lahko seznanjena tudi druga podjetja v lesno-predelovalni in gradbeni panogi ter tudi podjetja ki proizvajajo izdelke za zaščito lesa. Zato menimo, da bodo imeli izsledki projekta podobne ugodne vplive kot na podjetja, ki bo finančno podprlo raziskavo, tudi na preostala podjetja s panoge. Upamo, da bomo v okviru projekta prišli tudi do spoznanj, ki jih bo moč patentno zaščititi in uspešno tržiti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno