Projekti / Programi
Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.03 |
Naravoslovje |
Biologija |
Ekosistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B280 |
Biomedicinske vede |
Živalska ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
šakal, monitoring, širjenje areala, prostorska razporeditev, hibridizacija, genetska identifikacija, prehrana, upravljanje, izobraževanje, stališča
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
Šakal (Canis aureus) se v zadnjih desetletjih z Balkana uspešno širi proti srednji in vzhodni Evropi; danes je prisotnost vrste znana v 30-ih evropskih državah. Poleg širjenja je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah/območjih, ki jih je poselil. Številčnost in razširjenost vrste v Evropi se od devetdesetih let dalje intenzivno veča. Enak trend je zaznan tudi v Sloveniji, kar potrjujejo vedno pogostejša opažanja šakalov, širi se tudi območje njegove prisotnosti. V zadnjih letih so bile s popisi z »akustično metodo« teritorialne skupine oziroma živali zaznane na Ljubljanskem barju, na območju Bele Krajine, Cerkniškega jezera, zgornjega Posočja, v Središču ob Dravi, na Dravskem polju, na Kozinskem, Sežanskem in Goriškem Krasu, na Planinskem polju in v Prekmurju, po letu 2008 so znana tudi opažanja ali povožene/poginule živali iz Zgornjesavinjske doline, Celjske kotline, Idrijskega, Dravske doline in z Gorenjske. Naraščanje številčnosti in prostorske razširjenosti šakala v Sloveniji lahko potencialno sproža konflikte, povezane s človekovimi interesi/aktivnostmi (npr. reja domačih živali, upravljanje s populacijami domorodnih vrst).
Kljub hitremu naraščanju številčnosti in prostorske razširjenosti vrste je šakal še zelo slabo raziskana vrsta; v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo opravljene še nobene znanstvene raziskave biologije/ekologije te vrste, relevantni znanstveni podatki manjkajo tudi iz nam bližnjih in sosednjih držav. Dejstvo, da se je šakal v večjem številu v Sloveniji začel pojavljati šele v zadnjem desetletju, ima za posledico, da nam v celoti primanjkuje znanja o tej vrsti, njeni ekosistemski vlogi, medvrstnih odnosih, vplivih na druge vrste, populacijski dinamiki in sposobnosti širjenja, primernem prostoru zanjo itn. Manjka tudi širša družbena razprava oz. konsenz, kaj si z vrsto sploh želimo, zaradi česar s šakalom trenutno ni možno ustrezno upravljati. Trenutno je namreč slovenska zakonodaja glede šakala v medsebojni koliziji – vrsta je od leta 2014 uvrščena med divjad (tj. lovne vrste), hkrati pa se še vedno nahaja tudi na seznamu zavarovanih vrst. Takšen status – kljub naraščajočem populacijskem trendu in dejstvu, da je v EU šakal nezavarovan ali podvržen lovu v 11-ih EU državah – trenutno ne omogoča aktivnega upravljanja z vrsto. Slednje je možno le po predhodnem monitoringu vrste, ki bo zagotovil ustrezne informacije o stanju populacije (zlasti številčnosti, razširjenosti, reproduktivni sposobnosti, genetski čistosti), njeni ohranjenosti in stabilnosti, najpomembnejših kolonizacijskih poteh, a tudi o medvrstnih odnosih, v katerih je udeležen šakal, njegovem vplivu na domorodne vrste ter o morebitnemu povzročanju škodnih dogodkov na domačih živalih.
Potrebo po čim hitrejšem začetku izvajanja raziskav in sistematičnega monitoringa šakala je v letu 2015 prepoznala že Lovska zveza Slovenije (LZS), ki je omogočila pripravo strokovnih podlag oz. programa monitoringa šakala. Podobna potreba je bila prepoznana tudi na strokovnem posvetovanju »Monitoring v lovstvu: pomen, možnosti in priložnosti« (Jablje pri Mengšu, 14. 5. 2016), kjer je bil med drugim sprejet sklep: »Tako kot za vse ostale vrste divjadi je zelo pomembno, da spremljanje stanja šakala temelji na vključitvi lovcev, ki opravljajo monitoring divjadi pod pogoji javne službe, sam monitoring vrste pa mora temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah«.
Osnovni cilji projekta so (skladno z navedenimi cilji so oblikovani tudi delovni svežnji):
(1) Ugotoviti stanje ohranjenosti vrste (v Sloveniji in sosednjih državah) z utemeljitvijo po merilih Direktive o habitatih: (i) proučiti skupek vplivov, ki delujejo na vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost populacije; (ii) preveriti, ali podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina v življenjskem okolju; (iii) pripraviti celovit pregled stanja, ohranjenosti vrste in razvojnih trendov šakala v so
Pomen za razvoj znanosti
Kljub hitremu naraščanju številčnosti in prostorske razširjenosti vrste je (zlati) šakal zelo slabo raziskana vrsta; v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo opravljene še nobene znanstvene raziskave biologije/ekologije te vrste, relevantni znanstveni podatki manjkajo tudi iz nam bližnjih in sosednjih držav. Tam (npr. v Srbiji) so sicer bile opravljene nekatere preliminarne raziskave, kot je ugotavljanje prehranske strategije vrste, a so te raziskave potekale v časovno omejenem obdobju, zaradi povsem drugačnih okoljskih razmer pa podatki tudi sicer niso neposredno prenosljivi v slovenski prostor. Dejstvo, da se je šakal v večjem številu v Sloveniji začel pojavljati šele v zadnjem desetletju, ima za posledico, da nam v celoti primanjkuje znanja o tej vrsti, njeni ekosistemski vlogi, medvrstnih odnosih, vplivih na druge vrste, populacijski dinamiki in sposobnosti širjenja, primernem prostoru zanjo itn. Manjka tudi širša družbena razprava oz. konsenz, kaj si z vrsto sploh želimo, zaradi česar s šakalom trenutno ni možno ustrezno upravljati.
Z izvedbo projekta bomo nedvomno pridobili popolnoma nova znanja o biologiji/ekologiji šakala v slovenskem in tudi širšem alpsko-dinarsko-panonskem prostoru. Poleg novih uporabnih znanj, pomembnih za neposreden prenos h končnim uporabnikom in posledično za razvoj stroke (za podrobnosti glej poglavje 21.3), bodo z izvedbo projekta z veliko verjetnostjo dobljena nova znanstvena spoznanja vsaj na naslednjih področjih: genetske značilnosti šakalov v alpsko-dinarsko-panonskem prostoru, vključno s stopnjo hibridizacije znotraj družine psov; značilnosti in prostorsko prekrivanje primernih habitatov šakala z drugimi vrstami iz družine psov, npr. volkom; prehranske navade šakalov, vključno z razvojem metode razmerij stabilnih izotopov za določanje vseživljenjske prehrane šakalov (in drugih plenilskih vrst). Za navedene vsebine je predvidena priprava vsaj treh izvirnih znanstvenih člankov, ki bodo objavljeni v mednarodno priznanih revijah; zaradi aktualnosti vrste kot prišleka v srednjeevropskem prostoru pričakujemo, da bodo imela navedena dela tudi veliko mednarodno odmevnost, tj. indeks citiranosti.
Verjetnost novih znanstvenih odkritij in ustvarjanja pogojev za uvedbo ustreznih upravljavskih praks je zelo realna tudi zaradi: (i) že vzpostavljenega odličnega sodelovanja članov projektne skupine s ključno ciljno skupino (lovci), kar zagotavlja vključitev velikega števila terenskih sodelavcev v monitoring oz. zbiranje podatkov; (ii) realne možnosti vzpostavitve elektronskega, on-line dostopnega sistema evidentiranja opažanj, kar omogoča vključitev velike večine zbranih podatkov s terena o šakalu; (iii) uporabe nekaterih sodobnih raziskovalnih metod, ki v primeru šakala in z njim primerljivih vrst v srednjeevropskem prostoru niso bile pogosto uporabljene (npr. genetika) oz. sploh niso bile uporabljene (določanje prehranskih značilnosti z izotopskimi analizami, določanje razmnoževalnega potenciala vrste s pregledom rodil); (iv) integracijskega in interdisciplinarnega pristopa, tj. vključitve in povezovanja znanja ter izkušenj domačih raziskovalcev iz treh raziskovalnih institucij, ki sodijo v slovenskem prostoru med vodilne na področju raziskav divjadi. Interdisciplinarnost skupine, ki zagotavlja prepletanje številnih znanj z različnih področij biotehniških, naravoslovnih in družboslovnih ved, zagotavlja komplementaren pristop in s tem močno sinergistično oplemenitenje zbranih podatkov.
Za razvoj domače znanosti in stroke je pomembno, da bodo v izvedbo projekta povezane vodilne slovenske raziskovalne institucije s področja raziskav divjadi, kar poleg pozitivnega učinka na krepitev interdisciplinarnosti raziskav v Sloveniji zagotavlja tudi odlično izhodišče za razvoj pomembnega, a v preteklosti podhranjenega raziskovalnega področja (raziskave prostoživečih živali). Podobno je za razvoj znanosti in stroke v širšem prostoru velikega pomena tudi pričakovano sodelovanje s kolegi iz Hrvaške (Gozdarska, Agrono
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedba projekta je pomembna za širšo družbo zlasti v smislu varovanja naravne dediščine, in sicer tako šakala kot vrste – prišleka, kot tudi domorodnih vrst, na katere lahko ima le-ta vplive prek neposrednih (plenjenje) in posrednih (ekološke kaskade) interakcij. Za ohranjanje biotske raznolikosti kot enega najpomembnejših elementov ohranjanja naravne dediščine je namreč pomembno strokovno, na znanstvenih spoznanjih temelječe upravljanje populacij prostoživečih živali, za katerega je predpogoj ustrezno poznavanje biologije vrst, njihovih ekosistemskih vlog in interakcij z drugimi vrstami, vključno z ljudmi. Zaradi pridobitve številnih manjkajočih podatkov o šakalu v slovenskem in širšem alpsko-dinarsko-panonskem prostoru (npr. plenilski pritisk na druge vrste) bo realizacija projekta bistveno doprinesla k varstvu biotske raznolikosti v vseh območjih, ki so potencialno primerna za trajno poselitev šakalov. Pridobljeni popolnoma novi podatki bodo omogočili sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, vključno s tistimi za zmanjšanje števila in obsega konfliktnih dogodkov, za katere lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnje stopnjevali z večanjem populacijske gostote vrste in širjenjem njenega areala. Zaradi navedenih učinkov je izvedba projekta v interesu države kot lastnice divjadi, pa tudi pooblaščenih načrtovalcev (Zavod za gozdove Slovenije) in izvajalcev lovskoupravljavskih ukrepov (lovska organizacija na vseh nivojih); vsem navedenim lahko namreč nezmožnost upravljanja s šakalom dolgoročno povzroča obilo težav in preglavic, pa tudi preusmerjanje aktivnosti v izzive, ki sicer niso prioriteta v njihovem delovanju.
Velik pomen projekta za državno upravo izkazuje že dejstvo, da ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot resorno ministrstvo za divjad in upravljanje s populacijami, izmed nabora različnih idej prepoznalo kot projekt, ki ga je vredno financirati v sklopu pričujočega CRP programa. Pri pripravi in potrjevanju letnih lovskoupravljavskih načrtov območij se namreč na ministrstvu srečujejo s težavo, da je šakal s slovensko zakonodajo prepoznan kot lovna vrsta (divjad), a je istočasno tudi uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Zaradi tega trenutno – kljub dejstvu, da je prišlek, po opažanjih s terena pa številčnost in prostorska razširjenost vrste naraščata iz leta v leto – z vrsto ni možno aktivno upravljati; predpogoj za to je namreč ustrezen, strokovno dobro utemeljen monitoring vrste, ki bo zagotovil nujno potrebne informacije o (ugodnem) stanju populacije, populacijski dinamiki, morebitnem širjenju življenjskega prostora in pričakovanih vplivih upravljavskih ukrepov na dolgoživost (viabilnost) populacije. Za monitoring šakala, ki je predpogoj za odpravo kolizije dveh zakonodaj (s področja varstva narave in s področja divjadi in lovstva), se zavzemajo tudi upravljavci s populacijami, ki ga bodo podprli po svojih najboljših močeh (tako v smislu pomoči pri pripravi ustreznega infrastrukturnega okolja kot tudi z vključevanjem v samo izvedbo monitoringa na terenu). Slednje dokazujeta tudi pismi podpori projektu, ki sta ju podpisala odgovorna predstavnika obeh ključnih institucij na področju upravljanja z divjadjo v Sloveniji, tj. Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije (pisma sta v prilogi k tej prijavi).
Pomen izvedbe projekta oz. začetka izvajanja monitoringa šakala dokazuje tudi 6. zaključek, sprejet na nedavnem strokovnem posvetovanju »Monitoring v lovstvu: pomen, možnosti in priložnosti«, ki je potekal 14. 5. 2016 na gradu Jablje pri Mengšu: »Vrsta, na kateri je potrebno zaradi trenutno neustrezne zakonske ureditve, pričakovanega hitrega širjenja in preslabo poznanih vplivov na okolje in druge vrste, takoj začeti izvajati sistematičen monitoring, je šakal. Tako kot za vse ostale vrste divjadi je zelo pomembno, da spremljanje stanja šakala temelji na vključitvi lovcev, ki opravljajo monitoring divjadi pod pogoji javne službe, sam monitoring vrste pa mora temeljiti na ustreznih strokov
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
