Projekti / Programi
Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
rak dojke, nevarnostni dejavniki, modeli za ocenjevanje ogroženosti, pravilnik za zgodnje odkrivanje raka dojke, preventivna mamografija
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0302 |
ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA |
Ljubljana |
5055733000 |
14.274 |
Povzetek
IZHODIŠČA
Postopke za spremljanje žensk, ki niso vključene v Državni presejalni program za raka dojk – DORA, na področju zgodnjega odkrivanja raka dojk opredeljuje Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Le-ta je v marsikateri točki zastarel, predvsem pa zelo ohlapen. Zaznavamo, da so mnoge ženske na mamografijo napotene po nepotrebnem in prepogosto, kar poleg odvečne obremenitve posameznice povzroča tudi nepotrebne stroške ter povečujejo čakalne dobe v področnih centrih za bolezni dojk.
Izkušnje iz angleškega nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS) kažejo, da uporaba populacijsko specifičnega orodja za numerično določanje individualne ogroženosti za raka dojk olajša in poenoti odločitve pri napotitvi na preventivne mamografije asimptomatskih žensk, ki so še premlade za vključitev v organizirano populacijsko presejanje z mamografijo. Angleške klinične smernice za obravnavo ogroženih za rakom dojk (NICE guidance) predvidevajo razdelitev populacije v skupine glede na individualno ogroženost. Vsako od skupin (splošno, zmerno in visoko ogrožene) obravnavajo po ločenih algoritmih.
Trenutno je v svetu prepoznan kot najbolj dosleden model za ocenjevanje individualne ogroženosti za rakom dojk Tyrer-Cuzickov algoritem, ki je vključen v program IBIS. Gre za nadgradnjo najširše uporabljanega programa BOADICEA, ki v algoritme izračunavanja poleg družinskih rodovnikov ter podatkov o generacijsko specifičnih populacijskih tveganjih raka dojk vključuje tudi osebne lastnosti žensk, kot so reproduktivni faktorji ali predhodne medicinske diagnoze.
NAMEN IN CILJI
Osnovni namen projekta je omogočiti z dokazi podprto identifikacijo in obravnavo tistih slovenskih žensk, ki so zaradi znanih nevarnostnih dejavnikov bolj ogrožene za rakom dojk. Odločitve o napotitvi na preventivne mamografije v Centre za bolezni dojk oziroma v Ambulanto za genetsko svetovanje bodo tako lažje, predvsem pa poenotene na nacionalnem nivoju. S strokovno organizacijskega vidika je uporabo predlaganega orodja smiselno predpisati tudi v ustreznih smernicah in pravilnikih, zato je ključen del projekta tudi priprava strokovnih priporočil za prilagoditev obstoječega Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni ter obstoječih nacionalnih Smernic diagnostike in zdravljenja raka dojk.
Specifični cilji projekta so:
razviti programsko orodje S-IBIS za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji na podlagi Tyrer-Cuzickovega algoritma in pripraviti navodila za njegovo uporabo v ambulantah;
testirati aplikacijo S-IBIS v ambulantah in oceniti, kako se uporaba programa vklaplja v obstoječi proces dela ter v kolikšni meri bi uporaba vplivala na nadaljnje postopke obravnave;
oblikovati klinično pot za razvrstitev in obravnavo slovenskih asimptomatskih žensk glede na stopnjo ogroženosti za rakom dojk in sodelovati pri njeni vključitvi v Pravilnik o primarnem zdravstvenem varstvu žensk.
VSEBINA
V algoritem Tyrer-Cuzickovega programa IBIS bomo vključili slovenske populacijske podatke o ogroženosti za rakom dojk in tako razvili novo programsko orodje S-IBIS prilagojeno za določanje individualne ogroženosti za raka dojk v slovenski populaciji. Ključni populacijski podatki bodo pridobljeni iz Registra raka Republike Slovenije. Program S-IBIS bomo preskusili na vzorcu asimptomatskih žensk, ki so mlajše od 50 let in zato niso vključene v Državni presejalni program za raka dojk – DORA, so pa po sedanjem Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni prepoznane kot bolj ogrožene in so zato napotene na preventivne preglede v Centre za bolezni dojk oziroma v Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje. Ocenili bomo kako se uporaba programa S-IBIS vklaplja v obstoječ proces dela ter v kolikšni meri bi se nadaljnji postopki razlikovali od trenutnih, če bi za oceno individualne ogroženosti uporabljali ocene pridobljene z modeliranjem po Tyrer-Cuzicku. S pomoč
Pomen za razvoj znanosti
1. MOŽNOST NUMERIČNEGA DOLOČANJA INDIVIDUALNE OGROŽENOSTI ZA RAKOM DOJK V VSAKDANJI PRAKSI
V Sloveniji trenutno poznamo samo povprečna populacijska tveganja raka dojk. Do sedaj še nismo imeli orodja, ki bi omogočalo individualno oceno tveganja za posamezno žensko na podlagi njene družinske anamneze in drugih nevarnostnih dejavnikov. Program S-IBIS, ki ga bomo razvili in implementirali v predlaganem projektu, bo omogočal z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za rakom dojk. S-IBIS bo tako postal ključni strokovni pripomoček za določanje nadaljnjih preventivnih ukrepih, ki so prikrojeni individualnim potrebam.
2. SODOBNI ZNANOSTI IN STROKI PRILAGOJENE NACIONALNE SMERNICE IN PRAVILNIKI ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA DOJK
Obstoječi Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, medtem ko obstoječe nacionalne Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk sicer uporabljajo kvantitativno opredelitev, vendar pa je predlagan kriterij (tveganje izračunano po Clausu) postavljen arbitrarno, brez upoštevanja ustrezne populacijske ali individualne ogroženosti. V predlaganem projektu bomo oblikovali klinično pot za zgodnje odkrivanje raka dojk ter jo vključili v nacionalne Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk. Odločevalcu bomo svetovali kako naj to klinično pot smiselno vključi v Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Posodobljena navodila za preventivne ukrepe na področju zgodnjega odkrivanja raka dojk bodo tako podprta s konkretnimi izračuni, skladna s sodobnimi strokovnimi spoznanji in nacionalni ravni poenotena.
Pomen za razvoj Slovenije
1. UČINKOVITEJŠE PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSK
Na podlagi v projektu oblikovanih in z dokazi podprtih strokovnih priporočil za zgodnje odkrivanje raka dojk pri slovenskih ženskah, ki še ne dosegajo starosti za vključitev v državni presejalni program za raka dojk – DORA, bomo lahko usmerjali asimptomatske ženske na preventivne mamografije oziroma na genetsko svetovanje na nacionalnem nivoju poenoteno. Število nepotrebnih preventivnih intervencij se bo zmanjšalo, hkrati pa se bodo zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk. Več mlajših bolnic z rakom dojk bo odkritih v zgodnejši fazi bolezni kar bo izboljšalo njihova in posledično tudi populacijska preživetja.
2. ZMANJŠANJE STROŠKOV DIAGNOSTIKE IN ZDRAVLJENJA
Zmanjšanje števila nepotrebnih mamografij in genetskih svetovanj pomeni samo po sebi ustrezen prihranek v zdravstveni blagajni. Ker pa je približno 10 do 15 % mamografij lažno pozitivnih, se prihranek poveča tudi zaradi vseh nadaljnjih posegov s katerimi skušamo rezultate lažno pozitivne mamografije dodatno opredeliti. Pri ženskah, pri katerih pa smo s preventivno mamografijo odkrili raka, pa se tumorji praviloma manjši, kar zmanjša stroške zdravljenja in rehabilitacije.
3. ZMANJŠANJE ODSOTNOSTI DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA NA TRGU DELA
Osrednja ciljna skupina projekta so asimptomatske ženske, mlajše od 50 let. Velika večina med njimi jih je aktivna na trgu dela. Pričakujemo, da se bo učinkovitejša preventiva pozitivno odrazila tudi z zmanjšano odsotnostjo s trga dela, saj bo manj žensk soočenih z nepotrebnimi diagnostičnimi posegi ter spremljajočimi strahovi in negotovostmi pred končnim izidom, novo odkrite bolnice pa bodo odkrite zgodaj, ko je zdravljenje enostavnejše in učinkovitejše, zato je odsotnost s trga dela kratkotrajnejša.
4. IZHODIŠČE ZA ŠIRITEV DRŽAVNEGA PRESEJALNEGA PROGRAMA ZA RAKA DOJK – DORA
Sposobnost nedvoumne opredelitve žensk, ki so zmerno ogrožene za rakom dojk in bi jim bilo potrebno omogočiti obdobne preventivne mamografije pred 50. letom, predstavlja izhodišče za presojo o smiselnosti širše opredelitve ciljne populacije, ki jo zajema Državni presejalni program za raka dojk - DORA. Trenutno je DORA namenjena ženskam med 50. in 69. letom starosti. Celotni program je eden kompleksnejših in bolje organiziranih sistemov v slovenskem preventivnem zdravstvenem varstvu. Poteka skladno z vsemi mednarodnimi smernicami in dogovorjenimi protokoli za zagotavljanje kakovosti. Spremljanje zmerno ogroženih mlajših žensk v okviru programa DORA bi omogočalo koriščenje vseh že vzpostavljenih visokokakovostnih storitev širši populaciji. Vzporedno se lahko tako v prihodnje na podlagi rezultatov tega projekta vzpostavlja personalizirano presejanje v okviru državnega presejalnega programa DORA, kar je prihajajoči trend tudi v drugih državah EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
