Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
kakovost sena, zmanjševanje mehanskih in skladiščnih izgub, tehnologije dosuševanja, stroški pridelave
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  369 
2.  23180  dr. Janez Benedičič  Konstruiranje  Raziskovalec  2016 - 2019  126 
3.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  525 
4.  17302  Anton Gjergek    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  25 
5.  12288  mag. Tone Godeša  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2017  214 
6.  17008  dr. Anastazija Gselman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  150 
7.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2019  1.175 
8.  05087  dr. Branko Kramberger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  519 
9.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  171 
10.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  362 
11.  19322  mag. Miran Podvršnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  96 
12.  11087  mag. Tomaž Poje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  2.214 
13.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  189 
14.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  343 
15.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  983 
16.  22606  dr. Tomaž Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  195 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.096 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.588 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.839 
4.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.125 
Povzetek
V Sloveniji predstavlja travinje skoraj dve tretjini kmetijskih zemljišč v uporabi. Krmo s travinja za zimsko obdobje lahko konzerviramo v obliki silaže ali ga posušimo kot seno. Slednje predstavlja v Sloveniji dobro polovico vse konzervirane travniške krme. Kakovostno seno je dober vir beljakovin, v primerjavi s silirano travniško krmo enake kakovosti ga prežvekovalci zaužijejo več (Gruber in sod., 2006) zato lahko omejimo porabo dragih močnih krmil. Kljub predstavljenim prednostim mrve potencial tovrstnega načina konzerviranja krme s travinja slabo izkoriščamo. Ugotovitve Verbiča in sod. (2011) na podlagi prostovoljno oddanih vzorcev v 10 letnem obdobju (2000-2010) kažejo, da kakovost mrve vseh košenj močno zaostaja za priporočenimi vrednostmi (5,6 MJ NEL na kg sušine za mrvo prve košnje in 5,4 MJ NEL na kg sušine za mrve naslednjih košenj). Priporočeno najmanjšo vsebnost NEL za krave molznice 5,5 MJ NEL na kg sušine je vsebovalo le 16,1 % prinesenih vzorcev v laboratorije. Pri tem velja izpostaviti, da dajo mrvo v analizo večji rejci, ki se zavedajo vrednosti tovrstnega podatka pri sestavi obroka za krave molznice ali pitanje goved. Sušenje krme kot način konzerviranja je v veliki meri dobilo negativen predznak zaradi prepoznih košenj kot posledica čakanja na ugodne vremenske razmere in posledično slabe hranilne vrednosti. Možnosti za izboljšanje kakovosti sena so v izboljšanju sestave travne ruše, predvsem pa zgodnejši košnji in s tem povezanih od vremena manj odvisnih tehnologij. Dokaz za pozitivne spremembe je povprečni hektarski pridelek sena s trajnega travinja, ki se je v zadnjih letih več kot podvojil, z začetnih 2,5 t na hektar v letu 1992 na 5,5 t na hektar v letu 2008 (SURS 2008). Druga možnost za izboljšanje kakovosti mrve pa je v izboljšanju postopkov pri pripravi mrve. Zelo pomembno je, da pri konzerviranju zmanjšamo tveganje za izgubo hranilnih snovi. Izgube hranilnih snovi pri sušenju so posledica oksidacijskih in mikrobioloških procesov v krmi, drobljenja listov in izpiranja v vodi topnih snovi ob močnejših padavinah (Mrhar 1992). S podaljševanjem časa sušenja se povečujejo tudi izgube hranil, ki so lahko ob nevestnem ravnanju pri sušenju na tleh tudi do 50%. Na drugi strani pa prihaja tudi do kvarjenja oziroma razvoja plesni v mrvi, ki je bila skladiščena s preveliko vsebnostjo vlage. Izgube hranilnih snovi in razvoj plesni lahko omilimo s ustreznim sušenjem na tleh in dosuševanjem mrve na sušilnih napravah. Pred kmetijsko stroko so tako na področju pridelave kakovostne mrve številni izzivi. V okviru sestavljenega konzorcija bomo na številne med njimi skušali odgovoriti s raziskavami, ki smo jih razdelili v sedem delovnih svežnjev: Delovni sveženj 1: Trenutno stanje in identifikacija vzrokov zanj v pridelavi sena v Sloveniji Zanesljivih podatkov o načinu rabe travinja in pridelavi krme v Sloveniji nimamo. Zato bomo v okviru prvega delovnega svežnja izvedli raziskavo o različnih načinih pridelave sena pri kmetovalcih. S pomočjo ankete bomo zbrali podatke o sami rabi travinja na kmetiji ter načinih pridelave sena. Izbrali bomo kmetije, kjer pridelujejo seno samo na tleh in kmetije kjer pridelano krmo dosušujejo na sušilnih napravah. Na vseh kmetijah bomo zbrali vzorce sena ter analizirali hranilno vrednost krme s pomočjo metode NIRS. Na podlagi rezultatov bomo identificirali, kritične faze spravila sena in dobili vpogled v dejansko kvaliteto sena na slovenskih kmetijah. Delovni sveženj 2: Iskanje tehnoloških rešitev za dosuševanje s sodobnimi sušilnimi napravami in doseganje boljše kvalitete sena Namen dela je ugotoviti najprimernejši način dosuševanja na sušilih za različne primere slovenskih kmetij, glede na klimatske in reliefne razmere. Preučili bomo sistem dosuševanja s hladnim zrakom, s sončno streho, kondenzacijsko sušilnico + sončno streho in biomaso. Opredelili bomo optimalne tehnološke rešitve sušenja glede na osnovno vlažnost krme. Analizirali bomo mehanizem prehajanja vlage – vode iz rastline v
Pomen za razvoj znanosti
Projekt se osredotoča na reševanje praktičnih težav pri pridelavi kakovostnega sena na trajnem travinju. Menimo, da bodo za širšo mednarodno javnost zanimivi rezultati o dinamiki sušenja nekaterih gospodarsko pomembnih trav, ki so sestavni del ruše trajnega travinja. Projekt združuje raziskovalce iz različnih področij (travništvo, pridelava in konzerviranje krme, prehrana živali, kmetijska tehnika in mehanizacija, in ekonomika kmetijstva) in ustanov (Kmetijski inštitut Slovenije, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ter Fakulteta za strojništvo).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt se nanaša na razpisano vsebino. Rezultati projekta bodo pomembni za področje pridelovanja krme in govedoreje. Omenjeni področji prispevata približno 45 % vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji (goveje meso 14 %, mleko 14,4%, krmne rastline 17,3 %). S projektom naslavljamo nekatere osnovne usmeritve Operativnega programa za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Gre za vsebine kot so: povečanje konkurenčnosti prireje mleka in mesa s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti in trajnostni reji, zmanjšanje odvisnosti slovenske govedoreje od svetovnega trga žit in beljakovin, boljše izkoriščanje naravnih danosti, krepitev tehnološkega razvoja, prilagajanje svetovnim trendom v prireji mleka – seneno mleko, in učinkovit prenos znanja v proizvodnjo in prilagajanje podnebnim spremembam.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno