Projekti / Programi
Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
Koda |
Veda |
Področje |
B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
kakovost sena, zmanjševanje mehanskih in skladiščnih izgub, tehnologije dosuševanja, stroški pridelave
Raziskovalci (16)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
05658 |
dr. Drago Babnik |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
369 |
2. |
23180 |
dr. Janez Benedičič |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
126 |
3. |
04124 |
dr. Rajko Bernik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
526 |
4. |
17302 |
Anton Gjergek |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2019 |
25 |
5. |
12288 |
mag. Tone Godeša |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
216 |
6. |
17008 |
dr. Anastazija Gselman |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
151 |
7. |
00371 |
dr. Viktor Jejčič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2016 - 2019 |
1.177 |
8. |
05087 |
dr. Branko Kramberger |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
520 |
9. |
33233 |
dr. Branko Lukač |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
171 |
10. |
25012 |
mag. Ben Moljk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
362 |
11. |
19322 |
mag. Miran Podvršnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
96 |
12. |
11087 |
mag. Tomaž Poje |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
2.223 |
13. |
24580 |
dr. Hans-Josef Schroers |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
195 |
14. |
13374 |
Janko Verbič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
343 |
15. |
10035 |
dr. Jože Verbič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
989 |
16. |
22606 |
dr. Tomaž Žnidaršič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
195 |
Organizacije (4)
Povzetek
V Sloveniji predstavlja travinje skoraj dve tretjini kmetijskih zemljišč v uporabi. Krmo s travinja za zimsko obdobje lahko konzerviramo v obliki silaže ali ga posušimo kot seno. Slednje predstavlja v Sloveniji dobro polovico vse konzervirane travniške krme. Kakovostno seno je dober vir beljakovin, v primerjavi s silirano travniško krmo enake kakovosti ga prežvekovalci zaužijejo več (Gruber in sod., 2006) zato lahko omejimo porabo dragih močnih krmil. Kljub predstavljenim prednostim mrve potencial tovrstnega načina konzerviranja krme s travinja slabo izkoriščamo. Ugotovitve Verbiča in sod. (2011) na podlagi prostovoljno oddanih vzorcev v 10 letnem obdobju (2000-2010) kažejo, da kakovost mrve vseh košenj močno zaostaja za priporočenimi vrednostmi (5,6 MJ NEL na kg sušine za mrvo prve košnje in 5,4 MJ NEL na kg sušine za mrve naslednjih košenj). Priporočeno najmanjšo vsebnost NEL za krave molznice 5,5 MJ NEL na kg sušine je vsebovalo le 16,1 % prinesenih vzorcev v laboratorije. Pri tem velja izpostaviti, da dajo mrvo v analizo večji rejci, ki se zavedajo vrednosti tovrstnega podatka pri sestavi obroka za krave molznice ali pitanje goved.
Sušenje krme kot način konzerviranja je v veliki meri dobilo negativen predznak zaradi prepoznih košenj kot posledica čakanja na ugodne vremenske razmere in posledično slabe hranilne vrednosti. Možnosti za izboljšanje kakovosti sena so v izboljšanju sestave travne ruše, predvsem pa zgodnejši košnji in s tem povezanih od vremena manj odvisnih tehnologij. Dokaz za pozitivne spremembe je povprečni hektarski pridelek sena s trajnega travinja, ki se je v zadnjih letih več kot podvojil, z začetnih 2,5 t na hektar v letu 1992 na 5,5 t na hektar v letu 2008 (SURS 2008). Druga možnost za izboljšanje kakovosti mrve pa je v izboljšanju postopkov pri pripravi mrve. Zelo pomembno je, da pri konzerviranju zmanjšamo tveganje za izgubo hranilnih snovi. Izgube hranilnih snovi pri sušenju so posledica oksidacijskih in mikrobioloških procesov v krmi, drobljenja listov in izpiranja v vodi topnih snovi ob močnejših padavinah (Mrhar 1992). S podaljševanjem časa sušenja se povečujejo tudi izgube hranil, ki so lahko ob nevestnem ravnanju pri sušenju na tleh tudi do 50%. Na drugi strani pa prihaja tudi do kvarjenja oziroma razvoja plesni v mrvi, ki je bila skladiščena s preveliko vsebnostjo vlage. Izgube hranilnih snovi in razvoj plesni lahko omilimo s ustreznim sušenjem na tleh in dosuševanjem mrve na sušilnih napravah. Pred kmetijsko stroko so tako na področju pridelave kakovostne mrve številni izzivi. V okviru sestavljenega konzorcija bomo na številne med njimi skušali odgovoriti s raziskavami, ki smo jih razdelili v sedem delovnih svežnjev:
Delovni sveženj 1: Trenutno stanje in identifikacija vzrokov zanj v pridelavi sena v Sloveniji
Zanesljivih podatkov o načinu rabe travinja in pridelavi krme v Sloveniji nimamo. Zato bomo v okviru prvega delovnega svežnja izvedli raziskavo o različnih načinih pridelave sena pri kmetovalcih. S pomočjo ankete bomo zbrali podatke o sami rabi travinja na kmetiji ter načinih pridelave sena. Izbrali bomo kmetije, kjer pridelujejo seno samo na tleh in kmetije kjer pridelano krmo dosušujejo na sušilnih napravah. Na vseh kmetijah bomo zbrali vzorce sena ter analizirali hranilno vrednost krme s pomočjo metode NIRS. Na podlagi rezultatov bomo identificirali, kritične faze spravila sena in dobili vpogled v dejansko kvaliteto sena na slovenskih kmetijah.
Delovni sveženj 2: Iskanje tehnoloških rešitev za dosuševanje s sodobnimi sušilnimi napravami in doseganje boljše kvalitete sena
Namen dela je ugotoviti najprimernejši način dosuševanja na sušilih za različne primere slovenskih kmetij, glede na klimatske in reliefne razmere. Preučili bomo sistem dosuševanja s hladnim zrakom, s sončno streho, kondenzacijsko sušilnico + sončno streho in biomaso. Opredelili bomo optimalne tehnološke rešitve sušenja glede na osnovno vlažnost krme. Analizirali bomo mehanizem prehajanja vlage – vode iz rastline v
Pomen za razvoj znanosti
Projekt se osredotoča na reševanje praktičnih težav pri pridelavi kakovostnega sena na trajnem travinju. Menimo, da bodo za širšo mednarodno javnost zanimivi rezultati o dinamiki sušenja nekaterih gospodarsko pomembnih trav, ki so sestavni del ruše trajnega travinja. Projekt združuje raziskovalce iz različnih področij (travništvo, pridelava in konzerviranje krme, prehrana živali, kmetijska tehnika in mehanizacija, in ekonomika kmetijstva) in ustanov (Kmetijski inštitut Slovenije, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ter Fakulteta za strojništvo).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt se nanaša na razpisano vsebino. Rezultati projekta bodo pomembni za področje pridelovanja krme in govedoreje. Omenjeni področji prispevata približno 45 % vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji (goveje meso 14 %, mleko 14,4%, krmne rastline 17,3 %). S projektom naslavljamo nekatere osnovne usmeritve Operativnega programa za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Gre za vsebine kot so: povečanje konkurenčnosti prireje mleka in mesa s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti in trajnostni reji, zmanjšanje odvisnosti slovenske govedoreje od svetovnega trga žit in beljakovin, boljše izkoriščanje naravnih danosti, krepitev tehnološkega razvoja, prilagajanje svetovnim trendom v prireji mleka – seneno mleko, in učinkovit prenos znanja v proizvodnjo in prilagajanje podnebnim spremembam.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo