Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Indikatorji za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Indikatorji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, nacionalni gozdni program, participativni proces, ciljne/referenčne vrednosti, harmonizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  500 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  492 
3.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  606 
4.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  143 
5.  28537  dr. Anže Japelj  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  144 
6.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2019  153 
7.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2016 - 2019  350 
8.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  767 
9.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  172 
10.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  1.086 
11.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2018  368 
12.  28590  dr. Mitja Skudnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  327 
13.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  122 
14.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  384 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.847 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.100 
Povzetek
V Sloveniji se spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (TGG) in proces nacionalnega gozdnega programa (NGP) ne izvajata načrtno in pregledno. S ciljem vzpostavitve enotnega sistema indikatorjev za TGG in za proces NGP ima predlog projekta 5 nalog. V okviru prve naloge se bodo preučile razlike med kazalci TGG ter med cilji in kazalci zapisanimi v resoluciji o NGP. V okviru druge se bo pripravil harmoniziran predlog kazalcev za hkratno spremljanje TGG in uresničevanja NGP. Poleg tega se bo lista harmoniziranih kazalcev nadgradila s specifičnimi (nacionalnimi) kazalci. Tretja naloga bo obsegla oblikovanje metod za izračunavanje ciljnih/referenčnih vrednosti kazalcev. Poleg tega bo izdelana še GAP analiza, ki bo razkrila razkorak med potrebami po podatkih z naslova poročanj o TGG in NGP ter dejansko razpoložljivimi podatki. V okviru zadnje naloge se bo oblikoval predlog participativnega procesa v okviru katerega bi se sedanja resolucija NGP razvila v proces NGP
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav je slovensko gozdarstvo velik zagovornik TGG, ki vključuje ekosistemski način gospodarjenja z gozdovi ter večnamensko rabo gozdov in se je tudi v mednarodnem prostoru zavezalo uresničevati TGG in NGP (MCPFE, ProSilva, ...), ima s preglednim in načrtnim izvajanjem TGG in NGP procesa tudi nekaj težav. Iz celotne problematike tega predloga projekta izhaja, da je pri obeh procesih problematična kontrola, pri NGP pa tudi izvedba, ki naj bi temeljila na demokratičnem in preglednem postopku, ki bi temeljil na partnerskem delovanju deležnikov in na čim večjem konsenzu glede ciljev in načinov njihovega doseganja med lastniki gozdov, oblastjo, strokovno in drugo javnostjo. Harmoniziran in dopolnjen sistem ciljev in kazalcev za ReNGP, ki bo plod tega projekta in naslednje leto končanega projekta V4-1421 bo zagotovo prispeval k boljšemu in preglednejšemu uresničevanju ciljev NGP in TGG v Sloveniji. Istočasno bo harmoniziran sistem indikatorjev s predlaganimi protokoli za zbiranje in obračunavanje podatkov velik izziv tako za celotno gozdarstvo kot za državo. Kakovostne analize takih podatkov bodo ključno izhodišče za oblikovanje med-sektorsko usklajenih politik ter za določanje in spremljanje ključnih strateških ciljev in ukrepov pomembnih za razvoj gozdov, okolja in trajnostnega razvoja družbe kot celote. Nenazadnje bodo kakovostni podatki pomagali dvigovati tudi znanstveno odličnost v SLO. S kakovostnimi podatki se bo namreč mogoče vključevati v znanstveno delo na področju razvoja gozdov, okoljskih sprememb, dinamike sprememb v gozdovih in v modeliranje scenarijev prihodnjega razvoja. Za slovensko družbo pomembna bo tudi izgradnja NGP kot procesa. Ne le, da bo to zanimiv projekt z vidika socioloških znanstvenih študij (študij koalicij, študij vpliva konsenza na uresničenje ciljev, ...), proces NGP bo, kolikor bo deloval, zagotovo tudi motor uresničevanja načrtovalskih ciljev in modernizacije stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
Primeri poročil drugih držav o stanju gozdov in o TGG kažejo, da so poročila pomemben vir informacij, od katerih ima korist tudi gospodarstvo. Analize stanja in razvoja gozdov so npr. sestavni del pomembnih evropskih gozdno političnih procesov (Forest Europe), ERDF-razvoja podeželja in spodbujanja zelenega gospodarstva v Evropski uniji. Nenazadnje temelji na sistemu indikatorjev tudi celotna certifikacijska shema, ki tako neposredno vpliva na gospodarsko učinkovitost gozdarstva (certificiran les, večja možnost prodaje in boljša cena). Analiza podatkov TGG oz. pregledna poročila o uresničevanju NGP bodo pomagala razvijati tudi stroko in domače gospodarstvo. Območni načrti 2010-2020 so npr. opozorili da je treba izboljšati razmerje med prirastkom in posekom. Zaradi enotnega prikazovanja na ravni države, bodo vlogo zgodnjega opozarjanja še boljše kot območni načrti nakazovala periodična poročila NGP in o TGG. V primeru deregulacije gozdarskega sektorja, bodo poročila TGG in NGP tudi vir oblikovanja gospodarskih politik in s tem priprave pogojev za podjetniške niše na področjih gozdarstva (gozdarske načrtovalske in gojitvene storitve), lesarstva, ekoturizma, trženja ekosistemskih storitev, itn. V primeru uspešnega procesa NGP je povsem realno tudi pričakovanje, da se bo povečala učinkovitost slovenskega gozdarstva kot celote. Uresničljivost načrtov je tudi zaradi preveč znanstvenega in premalo demokratičnega načrtovanja (lastniki se ne identificirajo s cilji in ukrepi) že desetletja prenizka.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno