Projekti / Programi
Določitev najustreznejših metod za ocenjevanje številčnosti prostoživečih parkljarjev v Sloveniji in priprava podlag za njihovo vključitev v lovsko-upravljavsko prakso
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
prostoživeči parkljarji, številčnost, populacijska gostota, metode za ugotavljanje številčnosti, upravljanje, kontrolna metoda, lovstvo, Slovenija
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28895 |
Danijel Borkovič |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2018 |
30 |
| 2. |
29426 |
dr. Dejan Firm |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2016 |
57 |
| 3. |
35362 |
dr. Katarina Flajšman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
186 |
| 4. |
29582 |
dr. Ida Jelenko Turinek |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
166 |
| 5. |
22515 |
dr. Klemen Jerina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2016 - 2018 |
449 |
| 6. |
18112 |
dr. Boštjan Pokorny |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
889 |
Organizacije (4)
Povzetek
Parkljarji sodijo med ekološko in gospodarsko najpomembnejše vrste prostoživečih živali, s katerimi človek načrtno upravlja. Pomembni so zaradi številnih vidikov: (i) v okoljih opravljajo mnoge pomembne ekološke vloge prek katerih neposredno in posredno vplivajo tudi na koristi ljudi; (ii) kot ključne lovne vrste predstavljajo glavni motiv prostovoljnega delovanja lovcev in predstavljajo znaten vir dohodkov za širšo družbo; so tudi vir večjih količin visoko-kakovostnega divjačinskega mesa; (iii) ljudem lahko povzročajo tudi velike težave zaradi trkov z vozili, škod na kmetijskih površinah in v gozdu; lahko so tudi vektor zoonoz in na domače živali prenosljivih bolezni.
Pomen in jakost vplivov posameznih živalskih vrst na okolje in za ljudi sta v veliki meri odvisna tudi/predvsem od kakovosti upravljanja. Upravljanje prostoživečih parkljarjev v Sloveniji že prek 30 let temelji na kontrolni metodi, ta pa na stalnem, vsakoletnem spremljanju merljivih kazalnikov stanja posameznih vrst divjadi in njihovega okolja. Po uvedbi kontrolne metode pri upravljanju s parkljarji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se v Sloveniji za razliko od skoraj vseh ostalih evropskih držav določanju oz. ocenjevanju številčnosti populacij večine vrst divjadi ni namenjalo prav nobene pozornosti. V praksi se je namreč uveljavilo zmotno mnenje, da kontrolna metoda v svojem bistvu ne potrebuje podatkov o (ocenjeni) številčnosti ciljnih vrst divjadi, po čemer naj bi se razlikovala od ostalih načrtovalskih metod. Vendar pa v slovenski praksi uveljavljeni kazalniki kontrolne metode tudi ob najboljši obdelavi in interpretaciji podatkov ne zagotavljajo dovolj zanesljivih informacij o trendih spreminjanja relativnih populacijskih gostot oz. usklajenosti le-teh z nosilno zmogljivostjo okolja. Uporabljeni kazalniki namreč niso nujno dovolj tesno povezani s populacijskimi gostotami in njihovim spreminjanjem, saj lahko nanje vplivajo tudi številni z gostotami nepovezani dejavniki, kot je masiven obrod, vreme, sezona odvzema posameznega osebka itn. Nepoznavanje številčnosti oz. populacijskih gostot proži negotovost in pomisleke pri odločanju o primerni višini odvzema vseh vrst parkljaste divjadi. Posledica je slabše upravljanje, kot bi lahko bilo, in tudi nepotrebni konflikti med različnimi interesnimi skupinami oz. uporabniki prostora.
Zaradi vsega naštetega je smiselno načrtovanje upravljanja divjadi nadgraditi in vanj vključiti tudi podatke o absolutni in/ali relativni številčnosti zlasti najpomembnejših vrst, tj. parkljaste divjadi, v izvajanju kontrolne metode pa sočasno spremeniti način obdelave in interpretacije že uveljavljenih kazalnikov ter vpeljati nekatere nove. Poleg poznavanja številčnosti vrst oz. populacijskih gostot je pri vrstah z veliko medletno variabilnostjo rodnosti, kot sta divji prašič in deloma tudi srnjad, dobrodošla tudi uvedba sistematičnega in rutinskega spremljanja vsakoletnega razmnoževalnega potenciala ter vključitev teh podatkov v letne lovskoupravljavske načrte.
Za spremljanje absolutne/relativne številčnosti populacij parkljarjev in kazalnikov njihove rodnosti obstaja veliko različnih metod, nabor le-teh in poznavanje njihovih značilnosti se izredno hitro povečuje. Metode se razlikujejo po točnosti in natančnosti ocen, optimalni velikosti območja izvedbe monitoringa, stroških in kadrovskih ter drugih logističnih zahtevah za izvedbo, uporabnosti za posamezne habitatne tipe (npr. gozd, odprta krajina), ciljnih živalskih vrstah in tudi po učinkovitosti v določenem delu gradienta (majhne, srednje, velike) populacijske gostote ciljne živalske vrste. Na ustreznost neke metode lahko vpliva tudi organiziranost lovstva oz. upravljanja populacij v smislu zahtev po delitvi načrtovanja in izvajanja načrtov, saj to (vsaj v določenih krogih javnosti) pogojuje razumevanje kredibilnosti zbranih podatkov in posledično celotnega sistema upravljanja.
Zato je pomembno, da se pred vpeljavo v vsakdanjo prakso izbiri najprimernejših metod za določanj
Pomen za razvoj znanosti
Kljub številčnosti, veliki prostorski razširjenosti in pogostnosti, velikem gopodarskem in ekološkem pomenu so prostoživeči parkljarji v slovenskem prostoru v številnih vidikih še dokaj slabo raziskana živalska skupina. Tako z izjemo določanja razmnoževalnega potenciala (oplojenosti, velikosti legel) samic srnjadi, jelenjadi in divjega prašiča ter preliminarne uporabe metode štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje populacijskih gostot najpomembnejših vrst parkljarjev v zgolj nekaterih območjih Slovenije v celoti manjkajo podatki o velikostih/gostotah in pričakovanem prirastku populacij. Hkrati z uvedbo kontrolne metode oz. adaptivnega upravljanja divjadi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se namreč v celoti končale aktivnosti, namenjene ocenjevanju številčnosti vseh vrst divjadi, vključno s parkljarji. Z uporabo kontrolne metode lahko ob izboru ustreznih kazalnikov – ob pogoju, da uporabimo ustrezna statistična orodja oz. ustrezne načine obdelave podatkov – za namene lovskoupravljavskega načrtovanja v daljšem časovnem obdobju prepoznavamo trende v spreminjanju relativnih gostot vrst glede na nosilno zmogljivost okolja. Vendar daje uporaba različnih kazalnikov tudi diametralno nasprotne informacije, sami podatki pa niso dovolj jasni/razumljivi/merljivi, da bi zagotavljali zaupanje različnih interesnih skupin v zanesljivost teh podatkov. Zaradi tega je vedno bolj izražena potreba, da tudi v slovenskem prostoru pristopimo k preverjanju in uvedbi primernih metod za ocenjevanje številčnosti najpomembnejših vrst prostoživečih parkljarjev v vsakdanji lovskoupravljavski proces; kaže pa se tudi potreba za razvoj in vpeljavo sistema zbiranja podatkov/informacij, ki bi načrtovalcem omogočale bolj realno odločitev o potrebni oz. dopustni intenziteti poseganja v populacije glede na pričakovano medletno variabilnost prirastka.
Z izvedbo projekta bodo pridobljena številna nova dognanja o številčnosti in populacijski dinamiki prostoživečih parkljarjev, predvsem pa o možnostih za ocenjevanje in določanje številčnosti teh vrst v slovenskem in širšem alpsko-dinarsko-panonskem prostoru. Poleg novih uporabnih znanj, pomembnih za neposreden prenos h končnim uporabnikom in posledično za razvoj stroke (tj. za implementacijo v proces lovskoupravljavskega načrtovanja), bodo z izvedbo projekta z veliko verjetnostjo dobljena nova znanstvena spoznanja vsaj na naslednjih področjih: vpliv okoljskih dejavnikov na populacijske gostote parkljaste divjadi; vpliv medletne spremenljivosti okoljskih dejavnikov na razmnoževalni potencial divjega prašiča in srnjadi; zanesljivost in možnost uporabe različnih metod za ugotavljanje številčnosti prostoživečih parkljarjev v različnih habitatnih razmerah. Za navedene vsebine je predvidena priprava vsaj treh izvirnih znanstvenih člankov, ki bodo objavljeni v mednarodno priznanih revijah; zaradi aktualnosti tematike pričakujemo, da bodo imela navedena dela tudi veliko mednarodno odmevnost.
Verjetnost novih znanstvenih odkritij in ustvarjanja pogojev za uvedbo ustreznih upravljavskih praks je zelo realna tudi zaradi: (i) že vzpostavljenega odličnega sodelovanja članov projektne skupine s ključnima ciljnima skupinama (lovci in načrtovalci – uslužbenci ZGS), kar zagotavlja izvedljivost projekta in realnost implementacije dobljenih spoznanj v proces upravljanja s populacijami divjadi; (ii) realne možnosti nadgraditve elektronskega, on-line dostopnega lovskega informacijskega sistema, kar zagotavlja možnost rutinskega in racionalnega zbiranja podatkov v prihodnje, vključno na nivoju vsake posamezne živali (npr. podatki o plodnosti/oplojenosti in velikosti legel); (iii) integracijskega in interdisciplinarnega pristopa, tj. vključitve in povezovanja znanja ter izkušenj domačih raziskovalcev iz štirih raziskovalnih institucij, ki sodijo v slovenskem prostoru med vodilne na področju raziskav divjadi. Interdisciplinarnost skupine, ki zagotavlja prepletanje številnih znanj z različnih področij biotehniških, naravoslovn
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedba projekta je pomembna za varovanje naravne dediščine, med katero sodijo tudi prostoživeči parkljarji, hkrati pa imajo le-ti in način upravljanja z njimi velik vpliv tudi na ostalo biocenozo, in sicer tako prek neposrednih (prehranjevanje z rastlinami in prehranski vir za velike zveri) ter posrednih (ekološke kaskade) interakcij. Za varstvo biotske raznolikosti kot enega najpomembnejših elementov ohranjanja naravne dediščine je pomembno strokovno, na znanstvenih spoznanjih temelječe upravljanje populacij prostoživečih živali, za katerega je predpogoj ustrezno poznavanje biologije vrst, ohranjenosti populacij, njihovih razvojnih trendov, ekosistemskih vlog in interakcij z drugimi vrstami, vključno z ljudmi. Zaradi pričakovanega izboljšanja upravljanja s parkljarji v prihodnje bo realizacija projekta bistveno doprinesla k varstvu biotske raznolikosti v gozdni, gozdnati in kmetijski krajini Slovenije. Pridobljeni popolnoma novi podatki bodo omogočili sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, vključno s tistimi za zmanjšanje števila in obsega konfliktnih dogodkov, in sicer tako med različnimi interesnimi skupinami kot tudi med ljudmi in prostoživečimi živalmi. Zaradi navedenih učinkov je izvedba projekta v interesu države kot lastnice divjadi, pa tudi pooblaščenih načrtovalcev (Zavod za gozdove Slovenije) in izvajalcev lovskoupravljavskih ukrepov (lovska organizacija na vseh nivojih); tako je podporo izvedbi projekta izrazila tudi Lovska zveza Slovenije, in sicer s sklepom Komisije za upravljanje z divjadjo, z dne 30. 6. 2016.
Izboljšanje upravljanja s populacijami prostoživečih parkljarjev lahko dolgoročno prispeva k bolj smotrni rabi te najpomembnejše skupine divjadi kot obnovljivega naravnega vira, kar bo imelo za posledico tudi večje prihodke za upravljavce lovišč, prek plačila koncesnin pa tudi za državni proračun. Hkrati lahko pričakujemo, da bo zmožnost večjega prilagajanja načrtovanih letnih odvzemov parkljaste divjadi prepoznani medletni variabilnosti prirastka bistveno prispevala tudi k zmanjšanju za ljudi negativnih vplivov, ki jih določene vrste (zlasti divji prašič in jelenjad) imajo v gozdnih in/ali v agrarnih ekosistemih. Boljše poznavanje številčnosti najpomembnejših vrst parkljaste divjadi bo bistveno doprineslo tudi k izboljšani komunikaciji med načrtovalci, upravljavci lovišč in lastniki kmetijskih/gozdnih zemljišč, s tem pa tudi k zmanjšanju konfliktov med njimi. Zaradi vsega navedenega bo imela izvedba projekta dolgoročno blagodejen vpliv na razvoj podeželja in na kakovost življenja v ruralnih območjih Slovenije.
Velik pomen projekta za državno upravo izkazuje že dejstvo, da ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot resorno ministrstvo za divjad in upravljanje s populacijami divjadi, izmed nabora različnih idej prepoznalo kot projekt, ki ga je vredno financirati v sklopu pričujočega CRP programa. Pri pripravi in potrjevanju letnih lovskoupravljavskih načrtov območij se namreč na ministrstvu srečujejo s težavo, da načrti odvzema parkljaste divjadi niso podkrepljeni s podatki o njihovi številčnosti (in prirastku), kar med nekaterimi interesnimi skupinami pogosto zbuja dvom o ustreznosti in realnosti takšnih načrtov in celotnega procesa načrtovanja upravljanja s populacijami divjadi. Pomen izvedbe projekta oz. zavedanje potrebe po pridobivanju in uporabi bolj zanesljivih podatkov o številčnosti in prirastku vseh vrst parkljaste divjadi dokazujejo tudi zaključki, sprejeti na nedavnem strokovnem posvetovanju »Monitoring v lovstvu: pomen, možnosti in priložnosti«, ki je potekal 14. 5. 2016 na gradu Jablje pri Mengšu: »Celoten proces upravljanja z lovišči in divjadjo temelji na množici konkretnih podatkov. Ne glede na to pa obstajajo tudi v tem procesu številne priložnosti oz. potrebe za izboljšanje poznavanja vhodnih informacij oz. podatkov o stanju populacij … Zaradi tega je smiselno čim prej v modelnih območjih preizkusiti nekatere enostavne metode za posredno ugotavljanje absolutne
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
