Projekti / Programi
Standardi kakovosti tal v povezavi s prehajanjem potencialno nevarnih snovi v prehranjevalno verigo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.02 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tla in mikroklima |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
onesnaženost tal, varna hrana, biodostopnost kovin, standardi kakovosti tal
Raziskovalci (17)
Organizacije (5)
Povzetek
Glavni cilj projekta je preveritev standardov kakovosti tal za vsebnost potencialno nevarnih snovi v kmetijskih tleh z vidika njihovega prehajanja v prehranjevalno verigo. Trenutna zakonodaja in predlog nove uredbe podajata standarde kakovosti tal na osnovi skupne vsebnosti snovi v tleh, določene po razkroju vzorca z zlatotopko. Na dostopnost kovin za rastline vplivajo tudi druge lastnosti tal, kot so kislost tal, vsebnost organske snovi, tekstura, vsebnost karbonatov, vsebnost fosforja, zato imajo nekatere države za kmetijska tla predpisane tudi vrednosti za rastlinam dostopne oblike z uporabo različnih ekstrakcijskih raztopin. Avstrija in Nemčija imata na primer za nekatere elemente in kmetijske rabe podane mejne vrednosti za rastlinam dostopne oblike določene z amonnitratno ekstrakcijo, Švica podaja rastlinam dostopne oblike elementov z natrijevim nitratom, Nizozemska s kalcijevim kloridom. Vpeljava standardov za dostopne oblike nevarnih kovin v tleh je smiselna, saj je v mnogih primerih skupna vsebnost kovin v tleh presega standard kakovosti tal, medtem ko je bio-dosegljivost zaradi oblike elementa ali talnih lastnosti lahko zelo majhna in posledično tudi prehod teh snovi v rastline. V takih primerih so lahko nekatere oblike kmetijske rabe tal popolnoma varne in bi bila prepoved kmetijstva nepotreben ukrep z negativnimi vplivi na gospodarski razvoj in ohranitev kulturne krajine onesnaženega območja. V projektu bomo zbrali dosedanje podatke, ki kažejo povezave med skupno vsebnostjo nevarnih snovi v tleh, dostopnimi oblikami v tleh in vsebnostjo v različnih kmetijskih rastlinah, krmi in živilih živalskega izvora (mleko, meso). Na osnovi podatkov o onesnaženosti tal in podatkov o kmetijski rabi in praksah na onesnaženih območjih bomo izbrali primerna območja (Celje, Mežica, Idrija, Litija) in kmetijska gospodarstva, kjer bomo preučili zgoraj navedene povezave. Za ugotavljanje biodosegljivosti potencialno nevarnih snovi iz tal bomo izbrali tla z različnimi pedološkimi lastnostmi in stopnjo onesnaženosti. Analizirali bomo vsebnost teh snovi v živilih rastlinskega in živalskega izvora in izračunali vnose potencialno nevarnih snovi s hrano pridelano na onesnaženih območjih v človeka. Na osnovi pridobljenih rezultatov bomo lahko preverili ustreznost predlaganih standardov kakovosti tal za kmetijska tla in podali predlog standardov za rastlinam dostopne vsebnosti potencialno nevarnih elementov v tleh.
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki raziskav bodo pomembno doprinesli k razumevanju prehajanja kovin iz tal v rastline. Večina raziskav za preučevanje vnosa potencialno nevarnih snovi iz tal v rastline poteka v kontroliranih okoljih, z uporabo hranilnih raztopin ali umetno kontaminiranih tal, ter zajemajo le posamezne faze rastlin. Pri takih pogojih je biodostopnost elementov in prenos v rastline bistveno večji, kot v realnih razmerah (poljski poskusi na onesnaženih območjih), zato take študije ne morejo biti vedno uporabne, ali reprezentativne, za napoved sprejema kovin iz tal na območjih z dolgotrajnim onesnaževanjem okolja. Čeprav je za rastlinske in talne vzorce iz onesnaženega, odprtega okolja značilna večja variabilnost zaradi številnih dejavnikov okolja, se lahko rezultati uporabljajo v napovednih modelih, če zagotovimo zadostno število vzorčnih mest. Verjamemo, da bodo rezultati projekta bistveno doprinesli k razvoju modelov za napoved vnosa potencialno nevarnih elementov iz tal v rastline.
Pomen za razvoj Slovenije
Kmetijstvo je ena od zelo pomembnih gospodarskih panog, ki mora poleg pridelave hrane zagotavljati tudi trajnostno izrabo naravnih virov, razvoj podeželja in ohranjanje kulturne krajine. Onesnaženost tal je lahko eden ključnih omejitvenih dejavnikov za kmetijsko rabo z dolgoročnimi posledicami za razvoj onesnaženih območij. Standardi kakovosti tal morajo regulirati rabo tal na način, da se zagotavlja pridelava varne hrane ob hkratnem ohranjanju kulturne krajine. Preveritev v novi uredbi predlaganih standardov kakovosti tal ter vpeljava standardov za dostopne oblike nevarnih kovin v tleh bo bistveno pripomoglo k boljšemu načrtovanju kmetijskih praks na onesnaženih območjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
