Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Standardi kakovosti tal v povezavi s prehajanjem potencialno nevarnih snovi v prehranjevalno verigo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.02  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Tla in mikroklima 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
onesnaženost tal, varna hrana, biodostopnost kovin, standardi kakovosti tal
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21401  dr. Zlatka Bajc  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  80 
2.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2018  649 
3.  19901  Andrej Glinšek  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2018  183 
4.  16073  dr. Helena Grčman  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2016 - 2018  411 
5.  17775  Rozalija Ilc    Tehnični sodelavec  2016 - 2018  21 
6.  39640  mag. Matej Ivartnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2018  55 
7.  21704  dr. Jožica Ježek  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  295 
8.  11637  dr. Mojca Juričić  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2018  144 
9.  11408  dr. Stanislava Kirinčič  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2018  96 
10.  24778  dr. Katarina Pavšič Vrtač  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2018  57 
11.  23944  dr. Jože Starič  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  446 
12.  14056  dr. Marjetka Suhadolc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  233 
13.  19946  dr. Agnes Šomen Joksič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2018  191 
14.  07811  dr. Gabrijela Tavčar Kalcher  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  148 
15.  19261  Irena Tič    Tehnični sodelavec  2016 - 2018  238 
16.  10037  dr. Nives Vrbič Kugonič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2018  376 
17.  08834  dr. Marko Zupan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  479 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.132 
2.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  9.696 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.297 
4.  1007  Eurofins ERICo Slovenija Inštitut za ekološke raziskave d.o.o.  Velenje  5583055000  2.442 
5.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  16.998 
Povzetek
Glavni cilj projekta je preveritev standardov kakovosti tal za vsebnost potencialno nevarnih snovi v kmetijskih tleh z vidika njihovega prehajanja v prehranjevalno verigo. Trenutna zakonodaja in predlog nove uredbe podajata standarde kakovosti tal na osnovi skupne vsebnosti snovi v tleh, določene po razkroju vzorca z zlatotopko. Na dostopnost kovin za rastline vplivajo tudi druge lastnosti tal, kot so kislost tal, vsebnost organske snovi, tekstura, vsebnost karbonatov, vsebnost fosforja, zato imajo nekatere države za kmetijska tla predpisane tudi vrednosti za rastlinam dostopne oblike z uporabo različnih ekstrakcijskih raztopin. Avstrija in Nemčija imata na primer za nekatere elemente in kmetijske rabe podane mejne vrednosti za rastlinam dostopne oblike določene z amonnitratno ekstrakcijo, Švica podaja rastlinam dostopne oblike elementov z natrijevim nitratom, Nizozemska s kalcijevim kloridom. Vpeljava standardov za dostopne oblike nevarnih kovin v tleh je smiselna, saj je v mnogih primerih skupna vsebnost kovin v tleh presega standard kakovosti tal, medtem ko je bio-dosegljivost zaradi oblike elementa ali talnih lastnosti lahko zelo majhna in posledično tudi prehod teh snovi v rastline. V takih primerih so lahko nekatere oblike kmetijske rabe tal popolnoma varne in bi bila prepoved kmetijstva nepotreben ukrep z negativnimi vplivi na gospodarski razvoj in ohranitev kulturne krajine onesnaženega območja. V projektu bomo zbrali dosedanje podatke, ki kažejo povezave med skupno vsebnostjo nevarnih snovi v tleh, dostopnimi oblikami v tleh in vsebnostjo v različnih kmetijskih rastlinah, krmi in živilih živalskega izvora (mleko, meso). Na osnovi podatkov o onesnaženosti tal in podatkov o kmetijski rabi in praksah na onesnaženih območjih bomo izbrali primerna območja (Celje, Mežica, Idrija, Litija) in kmetijska gospodarstva, kjer bomo preučili zgoraj navedene povezave. Za ugotavljanje biodosegljivosti potencialno nevarnih snovi iz tal bomo izbrali tla z različnimi pedološkimi lastnostmi in stopnjo onesnaženosti. Analizirali bomo vsebnost teh snovi v živilih rastlinskega in živalskega izvora in izračunali vnose potencialno nevarnih snovi s hrano pridelano na onesnaženih območjih v človeka. Na osnovi pridobljenih rezultatov bomo lahko preverili ustreznost predlaganih standardov kakovosti tal za kmetijska tla in podali predlog standardov za rastlinam dostopne vsebnosti potencialno nevarnih elementov v tleh.
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki raziskav bodo pomembno doprinesli k razumevanju prehajanja kovin iz tal v rastline. Večina raziskav za preučevanje vnosa potencialno nevarnih snovi iz tal v rastline poteka v kontroliranih okoljih, z uporabo hranilnih raztopin ali umetno kontaminiranih tal, ter zajemajo le posamezne faze rastlin. Pri takih pogojih je biodostopnost elementov in prenos v rastline bistveno večji, kot v realnih razmerah (poljski poskusi na onesnaženih območjih), zato take študije ne morejo biti vedno uporabne, ali reprezentativne, za napoved sprejema kovin iz tal na območjih z dolgotrajnim onesnaževanjem okolja. Čeprav je za rastlinske in talne vzorce iz onesnaženega, odprtega okolja značilna večja variabilnost zaradi številnih dejavnikov okolja, se lahko rezultati uporabljajo v napovednih modelih, če zagotovimo zadostno število vzorčnih mest. Verjamemo, da bodo rezultati projekta bistveno doprinesli k razvoju modelov za napoved vnosa potencialno nevarnih elementov iz tal v rastline.
Pomen za razvoj Slovenije
Kmetijstvo je ena od zelo pomembnih gospodarskih panog, ki mora poleg pridelave hrane zagotavljati tudi trajnostno izrabo naravnih virov, razvoj podeželja in ohranjanje kulturne krajine. Onesnaženost tal je lahko eden ključnih omejitvenih dejavnikov za kmetijsko rabo z dolgoročnimi posledicami za razvoj onesnaženih območij. Standardi kakovosti tal morajo regulirati rabo tal na način, da se zagotavlja pridelava varne hrane ob hkratnem ohranjanju kulturne krajine. Preveritev v novi uredbi predlaganih standardov kakovosti tal ter vpeljava standardov za dostopne oblike nevarnih kovin v tleh bo bistveno pripomoglo k boljšemu načrtovanju kmetijskih praks na onesnaženih območjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno