Projekti / Programi
Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.05 |
Humanistika |
Geografija |
Aplikativna geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
regionalno planiranje, regionalna politika, prostorsko planiranje, regionalni razvoj, upravljanje, regija
Raziskovalci (18)
Organizacije (4)
Povzetek
Namen projekta je pripraviti model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni. Ker v Sloveniji nimamo regij, je načrtovanje na regionalni ravni odvisno od organizacije posameznega sektorja, pri čemer gre izpostaviti zlasti regionalno politiko, ki ima na ravni razvojnih regij ustanovljene administrativne strukture (regionalne razvojne agencije), organe odločanja (regionalni razvojni svet in svet regije) in tudi regionalne razvojne programe. Nasprotno so bili zametki prostorskega načrtovanja na regionalni ravni predvideni s prostorsko zakonodajo iz 2002, čemur je sledilo nekaj vzorčnih primerov zasnov prostorskega razvoja na regionalni ravni, prenova zakonodaje leta 2007 pa je te ponovno odpravila. Pri iskanju možnih rešitev za načrtovanje na regionalni ravni je tako treba upoštevati obstoječe delujoče strukture in jih nadgraditi na način, da bo načrtovanje na regionalni ravni celostno. Regionalnim razvojnim programom je treba nujno dodati prostorske komponente, nujno pa je treba na regionalni ravni vzpostaviti tudi prostorsko načrtovanje. Pri regionalnem načrtovanju je pomemben tudi institucionalni vidik. V odsotnosti regij/pokrajin je pristojnost in odgovornost za načrtovanje na regionalni ravni lahko le na državi ali na občinah. Slednje se lahko nadalje povezujejo v skupne občinske uprave, kar pa je bilo zaenkrat le delno izkoriščeno, pa še to večinoma za inšpekcijske službe in redarstvo.
Z vidika priprave modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja bomo:
- oblikovali nabor vsebin regionalnega/medobčinskega pomena;
- povezali prostorske vsebine in regionalno razvojno programiranje;
- oblikovali model upravljanja na regionalni/medobčinski ravni; in
- preverili predlagani model na izbranih regijskih projektih v sodelovanju z GIZ RRA.
Omenjene cilje bomo dosegli prek petih delovnih sklopov:
Delovni sklop 1: Vodenje projekta (koordinira ZRC SAZU)
Delovni sklop 2: Diseminacija rezultatov (koordinira ZRC SAZU)
Delovni sklop 3: Vrednotenje obstoječega sistema prostorskega in razvojnega načrtovanja z vidika celostnega regionalnega planiranja (koordinira ACER)
Delovni sklop 4: Priprava nabora vsebin regionalnega in medobčinskega pomena (koordinira IER)
Delovni sklop 5: Oblikovanje modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni (koordinira UL FGG)
Pri vrednotenju obstoječih sistemov prostorskega in razvojnega načrtovanja (delovni sklop 3) se bomo osredotočili na jasno opredelitev pojmov, preučitev sistemov načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji, primere dobrih praks iz tujine, opredelili pa bomo tudi ključne deležnike – tako z vsebinskega kot pravnega vidika (pristojnosti). V delovnem sklopu 4 bomo na podlagi analize konteksta ter s pomočjo anketnega vprašalnika, intervjujev in delavnice opredelili nabor vsebin na regionalni in medobčinski ravni ter njegovo končno obliko uskladili z naročniki. Na podlagi opredeljenih vsebin regionalnega/medobčinskega pomena, obstoječih sistemov načrtovanja in pravnega okvira bomo pripravili model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni, ga preverili na delavnici ter na praktičnem primeru v sodelovanju z GIZ RRA, ter dopolnili na podlagi spoznanj iz testnega primera. Tako pripravljen model bomo posredovali naročnikom v izvajanje.
Poleg vsebinskega dela bomo poskrbeli tudi za nemoteno izvajanje projekta ter njegovo čimbolj učinkovito diseminacijo. Za slednjo bomo uporabljali spletne strani vseh vključenih organizacij, sporočila za javnost, organizirali bomo dve delavnici in javni posvet, znanstvene dosežke bomo publicirali v znanstvenih revijah in monografiji, dosežke pa bomo sproti predstavljali tudi na strokovnih in znanstvenih konferencah.
S pripravo modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni bomo prispevali k bolj trajnostnemu in celovitejšemu načrtovanju, krepitvi in ohranjanju razvojnih potencialov regij, pomemben pris
Pomen za razvoj znanosti
Prostorske, gospodarske in socialne spremembe v zadnjih letih so prostorske strukture močno preobrazile, pri čemer lahko zasledimo zlasti povečevanje funkcijskih območij posameznih večjih središč, še zlasti pa metropolitanskih regij. Tem spremembam bi potemtakem morali smiselno prilagoditi tudi upravne okvire, kar pa se praviloma ni zgodilo. S tega vidika je prišlo v ospredje oblikovanje modelov, ki so novo prostorsko stvarnost skušali zajeti prek večnivojskega sodelovanja in upravljanja (multi-level governance), na drugi strani pa prek funkcijskih regij. Ker se funkcijska območja za različne namene razlikujejo, ni smiselno iskati rešitev v spreminjanju administrativnih meja, temveč se vse pogosteje v ospredje postavlja načelo povezovanja tako med sektorji kot med različnimi teritorialnimi ravnmi. V tej luči lahko razumemo tudi predlog modela povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja, ki želi v prvi vrsti preseči delitve in neusklajeno načrtovanje ter na uporabi obstoječih pravnih okvirjev pokazati smer k bolj trajnostnim in celovitim oblikam načrtovanja na regionalni ravni. Študija bo tako odprla več ključnih področij v polju prostorskega in razvojnega načrtovanja, in sicer:
- problem večnivojskega upravljanja;
- problem medobčinskega sodelovanja;
- problem funkcijskih in administrativnih območij;
- problem celostnega načrtovanja;
- skupne vsebine na regionalni in medobčinski ravni;
- problem pristojnosti posameznih deležnikov v odnosu do zakonsko opredeljenih nalog in potreb konkretnega načrtovalskega procesa.
Ključno v projektu bo torej soočanje teoretskih pogledov z iskanjem praktičnih rešitev v okviru obstoječe zakonodaje, kjer si lahko obetamo obojestranski pozitivni vpliv. Prihajalo bo namreč do prenosa znanstvenih spoznanj v stroke, na drugi strani pa bomo prek praktične preučitve načrtovanja na regionalni ravni in še zlasti s pilotnim testiranjem modela v praksi prišli do znanstvenih spoznanj, s katerimi bomo obogatili posamezna znanstvena področja oziroma posamezne znanstvene poglede.
V strokovnem smislu bo raziskava prispevala h krepitvi kompetenc akterjev na področju regionalnega načrtovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Ključni prispevek raziskave za gospodarstvo bo v dolgoročnem izboljšanju poslovnega okolja na regionalni ravni, saj bomo tekom projekta razvijali modele trajnostnega in celovitega načrtovanja na regionalni ravni. To je še zlasti pomembno zato, ker se investicijska sredstva krčijo, zaradi česar morajo biti naložbe še toliko bolj pretehtane. To je izvedljivo le v stabilnem okolju, kjer lahko gospodarstvo pričakuje pregleden način prostorskega in razvojnega načrtovanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
