Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kompleksna omrežja

Obdobja
01. januar 2017 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   
1.01.00  Naravoslovje  Matematika   

Koda Veda Področje
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 

Koda Veda Področje
1.01  Naravoslovne vede  Matematika 
Ključne besede
Kompleksno omrežje, podatkovna znanost, teorija grafov, računsko družboslovje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
19.469
A''
3.197,25
A'
8.632,19
A1/2
11.798,88
CI10
11.987
CImax
972
h10
42
A1
66,09
A3
12,16
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 20. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  668  10.835  9.928  14,86 
Scopus  824  12.678  11.582  14,06 
Raziskovalci (50)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36412  dr. Vesna Andova  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2020  51 
2.  32712  dr. Matej Babič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2024  322 
3.  36664  dr. Kristina Ban  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Mladi raziskovalec  2017 - 2018 
4.  30191  dr. Tamara Besednjak Valič  Sociologija  Raziskovalec  2017 - 2024  118 
5.  58173  Aljaž Blatnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
6.  31774  dr. Klen Čopič Pucihar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2024  149 
7.  24708  dr. Nadja Damij  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2020  195 
8.  50728  dr. Darko Dimitrov  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2024  78 
9.  55262  dr. Tomislav Došlić  Matematika  Raziskovalec  2021 - 2024  82 
10.  50097  dr. Erika Džajić Uršič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2021 - 2024  73 
11.  29665  dr. Rija Erveš  Matematika  Raziskovalec  2018 - 2024  52 
12.  37538  dr. Urška Fric  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Raziskovalec  2017 - 2024  127 
13.  36665  Jernej Gabrič    Tehnični sodelavec  2017 - 2019 
14.  50678  dr. Cristian Gangaliuc  Sociologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2022 
15.  32197  dr. Tea Golob  Sociologija  Raziskovalec  2017 - 2024  159 
16.  35875  Marjeta Grahek    Tehnični sodelavec  2017 - 2022 
17.  38085  dr. Petr Gregor  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2024  40 
18.  58172  Kseniia Gromova  Sociologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
19.  29648  dr. Ana Hafner  Sociologija  Raziskovalec začetnik  2017 - 2020  87 
20.  53925  dr. Jelena Joksimović  Matematika  Raziskovalec  2020 - 2024 
21.  33510  dr. Jelena Klisara  Matematika  Raziskovalec  2023 - 2024  16 
22.  24897  dr. Matjaž Kljun  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2021  174 
23.  36238  dr. Martin Knor  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2024  116 
24.  56778  mag. Maja Kocjan    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
25.  55941  Mirza Krbezlija  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2021 
26.  34562  dr. Matjaž Krnc  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2024  94 
27.  35034  dr. Lucija Lapuh  Geografija  Raziskovalec začetnik  2017 - 2020  97 
28.  51185  Mateja Lesar  Psihologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2024 
29.  27800  dr. Zoran Levnajić  Fizika  Raziskovalec  2017 - 2024  135 
30.  31670  dr. Borut Lužar  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2017 - 2024  184 
31.  15185  dr. Matej Makarovič  Sociologija  Raziskovalec  2023 - 2024  432 
32.  36836  dr. Biljana Mileva Boshkoska  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2024  158 
33.  31269  dr. Dolores Modic  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Raziskovalec  2022  114 
34.  54837  Irena Mostek  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2022 
35.  31246  dr. Alenka Pandiloska Jurak  Politične vede  Raziskovalec  2023 - 2024  57 
36.  55615  dr. Mirko Petrushevski  Matematika  Raziskovalec  2022 - 2024  33 
37.  38768  dr. Boris Podobnik  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Raziskovalec  2017 - 2024  106 
38.  53161  Jani Pogačar    Tehnični sodelavec  2019 - 2024 
39.  31276  dr. Lea Prijon  Sociologija  Raziskovalec  2017  63 
40.  32250  dr. Polona Repolusk  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2018 - 2024  46 
41.  20934  dr. Blaž Rodič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2017 - 2024  199 
42.  20076  dr. Borut Rončević  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2017 - 2024  353 
43.  10123  dr. Iztok Savnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2017 - 2024  106 
44.  55478  dr. Jelena Sedlar  Matematika  Raziskovalec  2021 - 2024  25 
45.  36239  dr. Roman Sotak  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2024  62 
46.  35121  dr. Jana Suklan  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2017 - 2018  87 
47.  15518  dr. Riste Škrekovski  Matematika  Vodja  2017 - 2024  507 
48.  53598  dr. Kenny Štorgel  Matematika  Raziskovalec  2019 - 2024  22 
49.  23904  dr. Aleksandra Tepeh  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2024  132 
50.  34662  dr. Vedrana Vidulin  Računalništvo in informatika  Raziskovalec začetnik  2017 - 2020  56 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2784  Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu  Novo mesto  3375650  6.153 
Povzetek
Zadnji desetletji sta bili priči spremembi paradigme v našem razumevanju medsebojne povezanosti v svetu, zahvaljujoč predstavitvam zapletenih naravnih, družbenih ali tehnoloških sistemov s pomočjo elegantnih modelov v obliki kompleksnih omrežij. Nasploh se mnogo hitro razvijajočih se področij 21. stoletja, kot npr. nevroznanost in biologija sistemov raziskovalno osredotoča na pojave, ki so prepleteni na več različnih nivojih kompleksnosti. To je tudi razlog, da je Stephen Hawking pripomnil, da bo to “stoletje kompleksnosti”, kar kaže na to, da je znanost o omrežjih bistvenega pomena. Raziskovanje pri nas temu valu sledi, zahvaljujoč tudi našemu programu, ki cilja predvsem na krepitev konkurenčnosti Slovenije na tem živahnem področju. V tem dokumentu predlagamo razširitev obstoječega raziskovalnega programa v skladu s smernicami trenutnega raziskovanja na najvišjem nivoju znanosti o omrežjih. Naše delo bo zajemalo dva osnovna stebra. Steber teoretične znanosti o omrežjih bo prispeval k trenutnemu razvoju metodologij, predvsem k oblikovanju celovitih in natančnih modelov, ki bodo preverljivi na realnih podatkih ter konstrukciji hevristik za NP-težke probleme v omrežjih, kot je npr. poravnava grafov in k-delno prirejanje. Jedro našega dela bodo obsežne simulacije, ki jih bomo izvajali na superračunalniku. V stebru Podatkovne znanosti in realna omrežja bo naše delo večinoma zajemalo računsko družboslovje, vključujoč ekonomska omrežja, korupcijske modele, scientometriko in dinamiko migracij, kot dodatek k področjim v povojih, npr. kulturomiki, množiciranju (crowdsourcing) ter industrijski simbiozi, nekaj pozornosti pa bo namenjene tudi analizi omrežij v biomedicini. Poseben poudarek bomo namenili medsebojnemu bogatenju metodoloških ogrodij med različnimi smermi v znanosti v omrežjih. S črpanjem sinergij med obema stebroma ter znotraj naše raziskovalne skupine, bodo naša prizadevanja prispevala k nadgraditvi najnovejših metodologij v več raziskovalnih smereh. Te bodo zelo verjetno vključevale računsko družboslovje, analizo omrežij bioloških podatkov in nekaj drugih smeri v znanosti o omrežjih. S spodbujanjem interdisciplinarnosti in organiziranjem znanstvenih dogodkov bomo okrepili naša sodelovanja po svetu, kar bo vodilo k novim rezultatom in projektom. Ker je študij kompleksnih omrežij pravzaprav študij realnega sveta, seveda pričakujemo, da bo imelo naše delo pomemben vpliv na družbeno, ekonomsko in kulturno življenje. Poudarjali bomo tehnološko pomembna dognanja, za katera bi lahko bil izkazan interes v gospodarstvu, pa tudi rezultate relevantne pri oblikovanju politik. Razvite računske metode bodo dane na voljo v obliki odprto-kodnih paketov. Ključen del našega dela bo intenzivna izmenjava mladih znanstvenikov, ne samo za krepitev znanstvene dejavnosti v Sloveniji, pač pa tudi za večjo pretočnost idej izven in v naši državi. Poleg glavnih znanstvenih prizorišč, bomo posebno pozornost namenili razširjanju naših rezultatov širši javnosti v medijih.
Pomen za razvoj znanosti
Znanost o omrežjih se je razvila z integracijo področij teorije grafov in analize socialnih omrežij ter nedavnimi empiričnimi spoznanji koncepta univerzalnosti v realnih kompleksnih sistemih. Paradigma kompleksnih omrežij ponuja elegantno pot za študij naravoslovnih, družbenih in tehnoloških sistemov, ki so sestavljeni iz množice medsebojno povezanih elementov. Dvajseto stoletje je bilo zapisano znanstvenemu redukcionizmu, medtem ko se danes soočamo s porastom raziskovanja fenomena emergentnosti. Zdi se, da mnenje Stephena Hawkinga, da je “enaindvajseto stoletje stoletje kompleksnosti” sodi natančno v ta kontekst. Število znanstvenih člankov slovenskih raziskovalcev, ki imajo v naslovu ključno besedo “kompleksno omrežje” je poraslo s 150 v letu 2001 na kar 2500 člankov v letu 2015. Ta trend narekuje, da področje kompleksnih omrežij ostaja dinamična in hkrati hitro rastoča znanstvena domena. Cilj našega raziskovalnega programa je povečanje kompetentnosti naše države na področju znanosti o omrežjih ter jo pripeljati ob bok najbolj razvitim državam na tem področju. Program sestavljata dva raziskovalna stebra: teoretična znanost o omrežjih in znanost o podatkih ter realnih omrežjih. Izbira raziskovalnih smeri vključuje intenzivno dosedanje delo, kot je npr. modeliranje omrežij in simulacije omrežij, optimizacijski problemi v omrežjih, grafovske mere ter tudi raziskovanje na šele porajajočih znanstvenih področjih kot je npr. računsko družboslovje in analiza omrežij v biomedicini. Raziskovalni program je dobro časovno umeščen in ponuja pomembne prispevke k domenskemu znanju. Pomembna je tudi interdisciplinarnost programa; naša skupina je sestavljena s strokovnjakov s področja matematike, računalniških znanosti, računske statistike, fizike, biologije in nevroznanosti. Skozi vrsto domačih in mednarodnih sodelovanj raziskovalcev z različnih področij bomo prispevali k večji povezanosti raziskovalcev s področja kompleksnih omrežij. Izvirnost raziskovalnega programa potrjuje dejstvo, da je grajen na najnovejših rezultatih na hitro rastočem znanstvenem področju, ki odpira široko paleto možnosti za nadaljnje delo. Naša ideja temelji na navzkrižnem opraševanju različnih raziskovalnih področij in ima velik potencial, saj v svetu še ni uveljavljena. Izvirnost raziskovalnega programa je v teoretičnem stebru predvsem metodološka in zlasti vsebinska v podatkovnem stebru raziskav. Najnovejša metodologija raziskovanja v znanosti o omrežjih temelji na matematiki, statistiki, fiziki in računskih znanostih, ki le redkokdaj najdejo pravi jezik med seboj. Naša raziskovalna niša je iskanje raziskovalnega prostora med temi znanostmi. V smislu modeliranja omrežij se tako ukvarjamo z vzporednim procesiranjem velikih kompleksnih sistemov na superračunalniku. Novi rekonstrukcijski algoritmi zahtevajo sodelovanja tako fizikov kot ekspertov s področja strojnega učenja. V matematičnem smislu bomo razvijali nove hevristike in metahevristike, npr. za odkrivanje vnaprej podanih podomrežij. Analiza masivnih podatkov o omrežjih nam dandanes omogoča kvantitativno spoznavanje različnih naravoslovnih in družbenih problemov. Migracijski modeli v najširšem smislu (vključujoč npr. nevroznanstvene rezultate o reakcijah na tujce) dajejo motivacijo za širjenje raziskovalnih obzorij med narovoslovnimi in družboslovnimi znanostmi. Enako lahko trdimo za ekonomske probleme, ki bodo pripeljali do nove vede – sistemske ekonomije, znanstvene discipline navdahnjene z uspehom sistemske biologije, ki bo holistično integrirala vse obraze ekonomskih fenomenov. Na področju biomedicine vznika koncept omrežne medicine, ki poskuša zgraditi mapo bolezni človeka (angl. diseasome) – omrežje, ki bo povezalo človeške bolezni in vzroke zanje in kjer bo prišla analiza komplesnih omrežij še kako prav.
Pomen za razvoj Slovenije
Študij kompleksnih omrežij je študij sveta v katerem živimo – družba ni nič drugega kot omrežje posameznikov. Zato je naravno pričakovati, da so naša znanstvena prizadevanja povezana s trenutnimi družbenimi in ekonomskimi potrebami. Rezultati našega dela bodo imeli vpliv na vrsto ekonomskih sektorjev, vključujoč visokotehnološka podjetja s področij biotehnologije, farmacije in komunikacij, na katerih ima Slovenija dolgo in uspešno preteklost. Na področju računskega družboslovja bodo naši rezultati zanimivi predvsem za načrtovalce javnih politik in širšo javnost, saj se bodo dotikali socialnih fenomenov, ki nam bodo pomagali bolje razumeti družbeno dinamiko. Poleg golega znanstvenega prispevka, bodo naši rezultati dolgoročno vplivali na razvoj Slovenije. Interdiciplinarno delo in organizacija znanstvenih dogodkov bo krepila našo mednarodno povezanost, ki trenutno obsega sodelovanje z Oxford University, Harvard University, Imperial College London, UCL, Boston University University of California Santa Barbara, National University of Singapore, East Chine University of Science in Tokyo University. Pomemben del našega dela vključuje izmenjavo mladih raziskovalcev, kar bo pripomoglo ne le k bogatenju znanstvene misli pri nas, pač pa tudi k izmenjavi idej z mednarodnim okoljem. Posledično se bodo s tem povečale možnosti za nove EU projekte ter s tem dotok novih sredstev v državo. Lani smo organizirali že sedmo ITIS konferenco, vsakoletno mednarodno druženje raziskovalcev s področja računskih in družbenih znanosti. Prav tako smo bili aktivni pri organizaciji dogodka Noč raziskovalcev – predstavitve znanstvenih aktivnosti z delavnicami, javnimi predavanji in odprtimi vrati raziskovalnih laboratorijev. Vse to posledično vpliva na slovenski izobraževalni sistem, tako da privablja nov izobraževalni potencial v državo. Zaradi interdisciplinarnega značaja predstavljenega programa, bo naše delo po vsej verjetnosti vplivalo tudi na druge znanstvene discipline, od katerih so mnoge že v svetovnem vrhu. Organizacija znanstvenih srečanj in konferenc bo izboljšala medsebojne povezave med slovenskimi raziskovalci, prav tako tudi njihove povezave z mednarodnimi raziskovalnimi središči. Z gradnjo ugleda slovenske znanosti v svetu bomo pripomogli tudi k dvigu moderne znanstvene misli pri nas. Uspešno smo vključeni v urejanje rubrike »TOPobjave« na slovenskem spletnem portalu Metina lista, kjer na poljuden način predstavljamo povzetke najomevnejših del slovenskih raziskovalcev. Naša izkušnja ob tem je, da je javno zavedanje o uspešnosti slovenske znanosti zelo slabo. Zaradi tega bomo dali velik poudarek na razširjanje svojega lastnega dela in dela celotne slovenske skupnosti v lokalnih in nacionalnih medijih. To ne bo obogatilo le naše znanstvene kulture, pač pa tudi slovenski jezik, saj je ustrezen prevod novih znanstvenih izrazov obveza vsakega raziskovalca.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno