Projekti / Programi
Preiskovanje orofacialnega področja za izboljšanje oralnega zdravja
01. januar 2017
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.02.00 |
Medicina |
Stomatologija |
|
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
zobni karies, zobna erozija, razvojne okvare sklenine, astma, otroci, parodontalne bolezni, slina, dušikove reaktivne snovi, protitelesa proti gram negativnim bakterijam, fotodinamična terapija, biofilm, mikrobiološka analiza
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Preiskovanje orofacialnega področja z različnih specialističnih področij (pedontologija, zobne bolezni, ortodontija, maksilofacialna kirurgija in stomatološka protetika) zajema različno patologijo. Program sestavljajo številne raziskave: preiskovanje morfoloških in histoloških značilnosti sklenine ter etiologije razvojnih okvar sklenine (Pavlič, Battelino), onesnaževalcev okolja (Jan) in vpliva zunanjih dejavnikov na odziv zobne pulpe (Nemeth); vpliv paradontalne bolezni na sistemska obolenja (Petelin), preiskovanje funkcionalnih in morfoloških nepravilnosti v ortodontiji (Ovsenik, Primožič, Krneta Đokić), sodobnih diagnostičnih metod pri dentofacialnih nepravilnostih (Ihan Hren); proučevanje mehanskih lastnosti in uporabnosti cirkonijeve oksidne keramike v stomatološki protetiki, ter koncentracije nanodelcev, ki se sproščajo pri postopkih obdelave protetičnih konstrukcij (Oblak).
Pavlič, Battelino: Preučevali bomo makroskopske in mikroskopske značilnosti oz. odklone od normalne zgradbe sklenine na sklenini zob preiskovancev, pri katerih so različni dejavniki vplivali na izgradnjo sklenine.
Jan: Ugotavljali bomo, ali astma in dolgotrajna uporaba zdravil povečata pogostost in triletni prirastek zobnega kariesa in erozij ter pogostost razvojnih okvar sklenine, vpliv drugih dejavnikov tveganja na pogostost zobnega kariesa in erozij.
Nemeth: Proučevanje vpliva različnih dejavnikov na zobno pulpo bo vključevalo: vpliv staranja na funkcijo zobne pulpe ter odziva na napredovanje kariesa, vpliv dentalnih materialov in kliničnih postopkov ter vpliv odziva obzobnih tkiv in zobne pulpe na ortodontske premike zob.
Petelin: Proučevali bomo nivo dušikovega oksida in protiteles proti parodontalno patogenim bakterijamh v slini pacientov po zdravljenju kroničnega parodontitisa in zdravljenje parodontalnih bolezni s fotodinamično dezinfekcijo obzobnih žepov. Fotodinamična dezinfekcija bi po začetnem zdravljenju lahko nadomestila reženjsko operacijo.
Ovsenik: Povezanost med oblikovnimi značilnostmi čeljustnic in funkcijami orofacialnega področja je znana, a njun medsebojni vpliv še ni docela pojasnjen. Preiskava orofacialnih funkcij je pri otrocih nezanesljiva, radiološke metode so zaradi nevarnosti sevanja neprimerne. Z neinvazivnimi 3D metodami bomo proučevali povezanost med obliko in fukcijo pri otrocih z in brez nepravilnosti.
Ihan Hren: Povezava kostnih značilnoti in mehkih tkiv obraza je kontroverzna in v literaturi ortognatskih pacientov slabo poznana. Klinično pa odločilno pomembna za preprečevanje in zdravljenje obraznih nepravilnosti. Njihovo preučevanje z 3D metodami omogoča nov vpogled v to patologijo.
Oblak: Preučevali bomo mikrostrukturo in vpliv površinske obdelave ter glazure na preživetje monolitnih mostov iz translucentne cirkonijeve oksidne keramike po mehanskem utrujanju in pospešenem in vitro staranju, koncentracije nanodelcev v zraku pri protetični obdelavi in vrednotili masno koncentracijo in vrsto delcev onesnaženja.
Pomen za razvoj znanosti
V programsko skupino je vključeno več raziskav s sorodnih področij medicinskih ved in precej različno zasnovanim znanstveno-raziskovalnimi delom. Cilji vseh, sicer zelo raznolikih raziskav, so osredotočeni na izboljšanje kakovosti zdravljenja v stomatologiji oz. medicini.
Pri ortognatskem zdravljenju se je do nedavnega usmerjala pozornost le na funkcijo, ki jo zagotavljajo kostni premiki, in manj na estetiko, za katero so odločilna tudi mehka tkiva obraza. Natančnejše vrednotenje nam sedaj omogoča analiza digitalnih zapisov obrazne površine z optičnimi skenerji, kar vključujemo v naše raziskave.
Podatki o velikosti jezika pri ortognatskih pacientih so v literaturi redki in kontroverzni. V pretekli študiji smo ugotovili linearno korelacijo velikosti jezika z vrednostjo Witts pri skeletnem razredu III. To pomeni, da je večji jezik pri pacientih, ki imajo maksilarni retrognatizem in mandibularni prognatizem in da je volumen v korelacijski povezavi z velikostjo napake. Ti rezultati omogočajo sklepanje na razvoj te napake. Klinična uporabnost rezultatov je aplikacija na področje ortognatske kirurgije, kjer je potrebna previdnost v izogib oženja dihalnih poti pri premikih nazaj v skupini skeletnega razreda III.
Podobno pomembno vlogo jezika smo ugotavljali na področju ortodontije, kjer je naša pretekla raziskava omogočila boljše prepoznavanje in obravnavo ter povezavo med nepravilno lego jezika in oblikovnimi značilnostmi čeljustnic pri enostranskem križnem grizu. Obe preiskovalni metodi skupaj pomenita nov pristop pri zgodnjem zdravljenju nepravilnosti enostranskega funkcionalnega križnega griza, ki za dolgoročno stabilnost obravnave temelji na obravnavi morfoloških in tudi funkcionalnih nepravilnosti orofacialnega področja. Klinični pomen uporabljenih tridimenzionalnih preiskovalnih metod pomeni nov pristop k obravnavi te nepravilnosti, kar je velikega pomena za razvoj znanosti na področju čeljustne in zobne ortopedije.
V eni izmed raziskav bomo vrednotili različne dejavnike, ki bi lahko bili vzrok razvoja slabše mineralizacije prvih stalnih kočnikov in sekalcev (MIH). Pri teh bolnikih bomo s histološko analizo razvojno okvarjene sklenine fiziološko izpadlih mlečnih zob in podatki, pridobljenimi v klinični preiskavi, iskali odgovor o etiologiji bolezni. Cilj zastavljene raziskave je odgovoriti na do danes nepojasnjeno vprašanje o etiologiji te razvojne okvare zob.
Razpoznava dejavnikov, ki največ doprinesejo k razvoju bolezni zob pri bolnikih z astmo pomenijo pomemben vpliv na vpeljavo ciljanih preventivnih ukrepov pri teh bolnikih in predstavlja pomemben doprinos k višji kakovosti zdravja. Temeljne raziskave so pokazale biološke osnove za povezavo med zobnim kariesom, erozijami in astmo. V naši prejšnji raziskavi smo ugotovili, da imajo astmatični otroci, ki so jemali zdravila za zdravljenje astme, večjo pogostost kariesa na mlečnih in stalnih zobeh. Cilj projekta je ugotoviti, ali astma in dolgotrajna uporaba zdravil za zdravljenje astme pri astmatičnih otrocih povečata pogostost in prirastek zobnega kariesa ter pogostost razvojnih okvar sklenine.
Osnovna cilja raziskave, ki bo potekala najprej in vitro in nato in vivo, ter bo proučevala delovanje pulpo-dentinskega kompleksa zob različno starih ljudi, zdravih ali karioznih (s karioznimi lezijami različnih globin in aktivnosti) ter po različnih zobozdravniških posegih in materialih ter ortodontskih premikih zob, sta: boljše razumevanje vpliva teh dejavnikov na funkcijo pulpo-dentinskega kompleksa in uvedba magnetno-resonančnege slikanja (MRI) kot nove neinvazivne diagnostične metode v klinično prakso na področju dentalne medicine.
Na pomen uvajanja novih preisklovalnih metod je ostredotočena tudi raziskava, v kateri bomo merili nivo NO in protiteles proti A. actinomycetemcomitans in P. gingivalis v slini pacientov pred pričetkom zdravljenja kroničnega parodontitisa in po zaključenem zdravljenju. Menimo, da bo spremljane omenjenih parametrov pomembno doprineslo k oceni uspešnos
Pomen za razvoj Slovenije
Cilji vseh, sicer zelo raznolikih, raziskav so osredotočeni na izboljšanje kakovosti zdravljenja v stomatologiji oz. medicini. Doseženi cilji pa bodo predstavljali tudi pomemben družbeno-ekonomski doprinos, saj bo njihova realizacija pomembno vplivala na vpeljavo nekaterih novih preiskovalnih in terapevtskih metode, pa tudi novih znanj npr. s področja etiologije bolezni MIH ali obsegu polucije z nanodelci v zobnih ordinacijah.
Sestava programske skupine omogoča kakovostno raziskovalno delo in povezovanje raziskovalnega dela med posameznimi specialnimi področji dentalne medicine: tako samih raziskovalcev kot tudi tehnološke opreme. Tako zasnovano raziskovalno delo poteka interdisciplinarno, vpliva pa tudi na ekonomičnost.
Vodja raziskovalnega programa je profesorica in predstojnica Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana. Klinični oddelek, kjer strokovno deluje je edina ustanova v Sloveniji, kjer se zdravijo ortognatske nepravilnosti. Tako je v strokovnem smislu nosilec ortognatske dejavnosti v Sloveniji in izobražuje mlade v tej stroki. Pogosto je tudi vabljen predavatelj na strokovnih srečanjih v tujini. Poleg strokovnega dela je vodja raziskovalne dejavnosti na oddelku in odgovoren za raziskovalno delo tako študentov, predvsem pa podiplomskih in doktorskih študentov. V tem smislu je delo na raziskovalnem projektu pomembno za celotno stroko v Sloveniji.
V programu sodelujoča profesorica in predstojnica Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je prav tako v strokovnem smislu nosilka ortodontske dejavnosti v Sloveniji in izobražuje mlade v tej stroki. V okviru katedre je vodja raziskovalne dejavnosti pri raziskovalnem delu dodiplomskih študentov in predvsem podiplomskih ter doktorskih študentov. Izobraževanje o tridimenzionalni diagnostiki morfoloških in funkcionalnih nepravilnosti je glavno raziskovalno področje. Je vabljena predavateljica na strokovnih in znanstveno raziskovalnih srečanjih doma in v tujini, kjer poroča o rezultatih. V tem smislu je delo v okviru raziskovalnega programa pomembno za celotno ortodontsko stroko v Sloveniji.
Tudi preostali sodelujoči, so nosilci in predstojniki glavnih stomatoloških kateder in so tako nosilci tako pedagoških kot raziskovalnih dejavnosti na posameznih področjih stomatologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
2019
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2017,
2018,
2019
