Projekti / Programi
Biotska raznovrstnost glivnih endofitov v biokemijsko definiranih smrekah, njihove ekofiziološke značilnosti in antagonistične aktivnos
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
| B250 |
Biomedicinske vede |
Entomologija, rastlinska parazitologija |
endofitne glive, biodiverziteta, biologija endofitov, ekofiziologija endofitov, interakcija endofitov, žuželke, antagonizam endofitov, mutualistična simbioza, genetika smreke, Picea abies (L.) Karst., rastišče
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11253 |
dr. Jurij Diaci |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
720 |
| 2. |
02491 |
dr. Maja Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
1997 - 1999 |
566 |
| 3. |
17335 |
Nina Rotar |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
0 |
| 4. |
17336 |
Matej Rupel |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
76 |
| 5. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 |
711 |
| 6. |
00989 |
dr. Mitja Zupančič |
Biologija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
432 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskujemo značilnosti endofitne glivne populacije v iglicah navadne smreke, vpliv gostitelja in rastišča na njeno strukturo ter interakcijo med nekaterimi dominantnimi glivami in z iglicami se prehranjujočimi žužulkami. -Raziskava endofitne glivne populacije poteka na domnevno naravnih rastiščih smreke in na njenih sekundarnih rastiščih. Rastišča smreke smo definirali po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi. Vzorce smo jemali v naslednjih združbah: Sphagno-Piceetum, Rhytidiadelpho lorei-Piceetum, Adenostylo glabrae-Piceetum, Aposeri-Piceetum in nekaterih smrekovih kulturah na bukovih rastiščih. Pri izbiri vzorčnih dreves pa smo glede na dejstvo, da želimo raziskati endofite, upoštevali še določilo izbire čimbolj zdravih dreves v sestoju. Na nekaterih lokacijah (npr. Zavodnje-Prednji vrh) smo v neposredni bližini vitalnega drevesa izbrali še zaradi škodljivcev prizadeta drevesa. · -Opravili smo pedološke analize talnih vzorcev na vseh izbranih lokacijah. -Pri opredelitvi genetske variabilnosti populacij smrek, iz katerih smo izbrali vzorčna drevesa smo uporabili rezultate raziskave, ki poteka od leta 1995 na GIS v okviru naloge CRP-GOZD, B7/1 (“Opredelitev genetske raznolikosti provenienc smreke v Sloveniji na molekularnem, celičnem in na ekofiziološkem nivoju” , mag. naloga G. Božiča, dipl.inž.gozd.). V okviru te naloge je bila optimizirana metoda izoencimske elektroforeze ekstraktov smrekovih iglic glede sestave ekstrakcijskih pufrov, gelskih sistemov ter encimskih sistemov. Naše vzorčenje smo opravili iz istih dreves, iz katerih je bilo vzorčeno za potrebe omenjene raziskave. -Nato smo na vseh izbranih lokacijah v enoletnih iglicah analizirali prehranjenost vzorčnih dreves (kvantitativna analiza hranil: N, P, K, Ca, Mg) in vsebnosti težkih kovin (Pb, Zn, Cd) ter količino žvepla v iglicah. - -V laboratoriju smo zbrane (1-8 let stare) iglice sortirali po letnikih in iz vsakega letnega segmenta veje izbrali deset zdravih in nepoškodovanih iglic, jih 30 min. spirali pod tekočo vodo, iz vsake iglice sterilno razrezali tri 3 mm dolge segmente, jih površinsko sterilizirali in položili v petrijevke na različne hranilne podlage. V vsako petrijevko smo položili 15 segmentov ter jih gojili pri sobni temperaturi. Rast gliv iz segmentov smo v prvih treh tednih vsak dan kontrolirali, v naslednjih treh mesecih pa enkrat na teden. Po treh mesecih smo sterilne kulture shranili pri + 4 0C in jih občasno kontrolirali. Identifikacijo taksonov gliv smo opravili na osnovi značilnosti kultur ter morfologije trosišč in trosov. Vse izolirane glive smo kot posušene čiste kulture ter žive kulture shranili v Mikoteki in herbariju GIS (LJU). Referenčni material bo shranjen tudi v herbariju in zbirki živih kultur na IMI, Egham, Surrey, VB ter v Mikrobiološki zbirki KI, Ljubljana, v tekočem dušiku. · -Pri petih dominantnih endofitih smo ugotavljali hitrost rasti micelija na gojišču iz sladnega agarja pri različnih temp., pri različni količini dostopne vlage v podlagi /aw/, in sicer pri aw1 = 0,81, aw2 = 0,90, aw3 = 0,94; pri različnih kislostih podlage pH) ter pri kombinacijah naštetih dejavnikov v treh ponovitvah. Te vrste smo koristili za analizo prehrambene niše (NOI - niche overlap index) z uporabo Biolog testov (GH MicroPlates, BIOLOG, Inc, CA). -Na vseh drevesih na izbranih lokacijah bomo opravili analizo insektnih vrst, ki kolonizirajo smrekove iglice. Predvidevamo, da bomo lahko nekatere najpogosteje določene vrste tudi analizirali in vitro, z go...
