Projekti / Programi
Sodobne psihološke koncepcije učenja in znanja in pomen za poučevanje: interaktivni pristop
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
kognicija, znanje, učenje, poučevanje, kognitivni stili in strategije, metakognicija, motivacija, samoregulacija, konstruktivizem, informacijska pismenost, matematično izobraževanje, osnovne aritmetične operacije, motnje učenja, sodelovalno učenje, vzgoja in izobraževanje
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11939 |
dr. Marija Kavkler |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
693 |
| 2. |
11137 |
dr. Lidija Magajna |
Psihologija |
Raziskovalec |
1998 - 2001 |
260 |
| 3. |
03488 |
dr. Darja Piciga |
Vzgoja in izobraževanje |
Vodja |
1999 - 2001 |
255 |
| 4. |
10362 |
dr. Marina Rugelj |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
328 |
| 5. |
04007 |
dr. Simona Tancig |
Psihologija |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
409 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
7.056 |
Povzetek
V projektu teoretsko in empirično preučujemo relacije med razvojem posameznih ravni in elementov kognitivnega sistema, drugih področij osebnosti in posameznimi področji znanja pri učencu in učitelju v odvisnosti od uporabljenih načinov poučevanja, s ciljem prispevati k nadaljnjemu izpopolnjevanju sodobnih psiholoških smeri, teorij in modelov znanja in učenja ter omogočiti uveljavitev slovenske šole kognicije in učenja. Integracija relevantnih psiholoških spoznanj in njihovo preverjanje z interaktivnim pristopom prispevata konceptualne osnove za razvoj kurikuluma tudi v slovenskem šolstvu (od načrtovanja in evalvacije kurikuluma, konstruiranja preizkusov znanja, razvojnih projektov, do izobraževanja učiteljev).
V okviru sistematičnega preučevanja prispevka kognitivne znanosti k učenju in poučevanju izhajamo iz konstruktivistične paradigme in poudarjamo razvoj informacijske pismenosti kot ključni cilj vzgoje in izobraževanja za Evropo 21.stoletja. Na področju matematike smo se ukvarjali s konstrukcijo novih matematičnih pojmov pri adolescentih na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, še posebej z izgradnjo pojma funkcija. Cilji projekta so bili tudi raziskati razvoj aritmetičnega znanja in strategij pri uspešnih in neuspešnih otrocih ter preveriti programe za poučevanje strategij reševanja problemov in matematičnih metastrategij.
Preučili in aplicirali smo nekatere sodobne modele in klasifikacije na področju specifičnih učnih težav pri matematiki (Dehaene, 1996; Geary, 1994; McCloskey, Caramazza, 1987; Rourke, Conway, 1997) v kompleksni analizi 20 otrok z normalnimi intelektualnimi sposobnostmi, ki so kazali zmerne do resne težave pri učenju osnovnih aritmetičnih operacij. Analiza je vključevala kontekst celotne otrokove osebnosti kot tudi širše ekologije družine in šole z uporabo interaktivnih in funkcionalnih modelov (Lehtinen et al., 1986; Rock at al., 1997). Diskusija obravnava prednosti, pomanjkljivosti in sugestije za praktično uporabo preučevanih modelov.
Ob teoretičnem preučevanju najbolj učinkovitih dinamizmov socialne inetrakcije smo z obsežno empirično študijo (vzorec 373 učencev 5.in 7.razreda na devetih osnovnih šolah; predmeta: matematika, slovenščina) preučevali učinke sodelovalnega v primerjavi z individualnim učenjem na različne komponente učenčenevega funkcioniranja.. Pokazali so se močni pozitivni učinki sodelovalnega učenja na dosežke v obeh predmetih.
