Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Proučevanje premikanja plazov od izvornih območij do mesta odlaganja z determinističnim pristopom.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.05  Naravoslovje  Geologija  Geofizika 

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
zemeljski plazovi, drobirski tokovi, izvorna območja, mesta odlaganja, modeliranje, ocenjevanje nevarnosti, deterministični pristop
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  210 
2.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  408 
3.  35409  dr. Nejc Bezak  Vodarstvo  Raziskovalec  2017 - 2020  263 
4.  17253  Zmago Bole    Tehnični sodelavec  2017 - 2020  188 
5.  19124  dr. Bogomir Celarc  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  323 
6.  37367  Staška Čertalič    Tehnični sodelavec  2017 - 2020  42 
7.  17244  Marko Hoetzl    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
8.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  176 
9.  19280  dr. Mitja Janža  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  410 
10.  28456  dr. Mateja Jemec Auflič  Geologija  Vodja projekta  2017 - 2020  242 
11.  28457  dr. Jernej Jež  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  350 
12.  18166  dr. Marko Komac  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  521 
13.  50321  Katja Koren  Geologija  Tehnični sodelavec  2019  256 
14.  30040  dr. Matej Maček  Gradbeništvo  Raziskovalec  2017 - 2020  401 
15.  17245  Tomislav Matoz    Tehnični sodelavec  2017 
16.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Raziskovalec  2017 - 2020  1.516 
17.  35426  dr. Tina Peternel  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  137 
18.  15392  dr. Dušan Petrovič  Geodezija  Raziskovalec  2017 - 2020  582 
19.  15688  dr. Tomaž Podobnikar  Geodezija  Raziskovalec  2017 - 2019  613 
20.  32689  dr. Jošt Sodnik  Vodarstvo  Raziskovalec  2017 - 2020  120 
21.  53903  dr. Ela Šegina  Geologija  Raziskovalec  2020  66 
22.  37004  Dejan Šram  Geologija  Raziskovalec  2017 - 2020  164 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.253 
2.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.781 
Povzetek
Predlagani raziskovalni projekt bo usmerjen v proučevanje premikanja plazov od izvornih območij do mesta odlaganja z determinističnim pristopom. Manjše, plitve in počasi premikajoče zemeljske plazove je lažje predvideti in obvladovati. Mnogo bolj nevarni so plazovi z visokimi hitrostmi, z dolgim dosegom in širokim razširjanjem, ker se pojavijo hipno, brez predhodnih znakov razpok, zato ni velikih možnosti, da bi se pred njimi zavarovali. Pri teh je proučevanje dinamike gibanja od izvornega območja do mesta odlaganja ključnega pomena pri določitvi ocen nevarnosti pojavljanja. Raziskalo se bo pogoje pri katerih se plaz lahko spremeni v hitri drobirski tok in določilo območja odlaganja. V preteklih študijah so bile na podlagi prostorsko-časovnih dejavnikov določena izvorna mesta nastanka plazov in drobirskih tokov, medtem ko so hitrosti, volumen materiala, pot premikanja in mesto odlaganja splazelih mas težje predvidljivi in do sedaj niso bili vključeni v raziskave. Pri določevanju gibanja in ocenjevanju tveganja, ali se bo plazina spremenila v hitri drobirski tok se bodo podrobno raziskali naslednji odločujoči parametri: geološka zgradba, nagib pobočja (relief), geomehanske značilnosti materiala, prispevna območja površinskih vod ter podzemnih vod in intenzivnost padavin/mejne količine, ob katerih se začne proženje. Ti parametri se bodo določevali in modelirali na dveh izbranih pilotnih območjih, in sicer na primeru plazu Stože, kjer se je katastrofalni dogodek zgodil leta 2000 in na plazu Potoška planina, kjer se po do sedaj zbranih meritvah ocenjuje, da so geomehanske značilnosti materiala takšne, da se plaz lahko v času intenzivnih padavin in premikov pretvori v hitri drobirski tok, kar bi lahko ogrozilo spodaj ležečo vas Koroška Bela, o podobnih dogodkih na tem območju pa pričajo tudi zgodovinski zapisi in geološke sledi.   Glavni cilj projekta je razvoj interdisciplinarnega metodološkega pristopa za ocenjevanje nevarnosti nastanka plazov in drobirskih tokov, ki bo zajemal modeliranje proženja plazov, oceno količine sproženega materiala, določanje reoloških značilnosti materiala, modeliranje gibanja podzemne vode, modeliranje gibanja in območja odlaganja drobirskih tokov. Z nadgradnjo obstoječega modela verjetnosti pojavljanja plazov bosta za območji širšega zaledja Koroške Bele (Potoška planina) in plazu Stože izdelani podrobnejši karti izvornih območij plazov, ki bosta neposredno uporabni pri načrtovanju prostora, načrtovanju preventivnih ukrepov ter pri ukrepih za odpravo posledic plazu. Za obe pilotni območji bosta izdelana podrobna hidrogeološka modela, ki bosta omogočala prostorsko modeliranje dinamike procesov hidrološkega kroga in vključitev v analizo stabilnosti pobočij, kar bo bistveno izboljšalo zanesljivost napovedi nastanka plazov. Rezultati modeliranja reoloških značilnosti materialov bodo omogočali napoved tako izvornega območja, njegovega širjenja in možne pretvorbe v drobirski tok ter izris 3D kart območij delovanja plazov v različnih merilih. Ti cilji bodo doseženi z obširnim terenskim zajemom podatkov, ki je potreben za večjo zanesljivost rezultatov modeliranja. Uporabljena metodologija bo tako prenosljiva in uporabna tudi izven Slovenije (predvsem v alpskem prostoru), kjer se soočajo s podobno problematiko plazov. Projekt bo omogočal doprinos in razvoj znanja predvsem na področju naravoslovnih in tehniških znanosti, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno problematiko, predvsem pa bo pripomogel k razvoju stroke, ki se ukvarja z zmanjševanjem tveganja pred naravnimi nesrečami.
Pomen za razvoj znanosti
K obravnavani tematiki in proučevanju študijskih primerov (plaz Stože in Potoška planina) se bo pristopilo temeljito in interdisciplinarno s prepletanjem ved in stroke iz inženirske geologije, geomorfologije, geomehanike in hidrotehnike. Rezultati predlaganega projekta bodo predstavljali doprinos znanja pri ugotavljanju, proučevanju in modeliranju plazov tako na svetovni ravni kot tudi v slovenskem znanstvenem prostoru. Dosedanje raziskave na področju proučevanje plazov so se osredotočale predvsem na ugotavljanje izvornih območij in kritičnih parametrov, ki privedejo do sprožitve plazu; gibanje plazov (predvsem drobirskega toka/blatnega toka) se je modeliralo na osnovi poznavanja volumna sproženega materiala in morfoloških značilnostih reliefa v smeri toka plazu. Z vpeljavo modeliranja proženja in dinamike gibanja plazov bo možna napoved tako izvornih območij plazu, njegovega gibanja, širjenja in določanje mesta odlaganja ter možne pretvorbe v drobirski tok. Uporabljena metodologija oziroma pristop bo prenosljiv in uporaben tudi na območjih v drugih državah (predvsem alpskih), kjer se soočajo s podobno problematiko. Projekt bo omogočal doprinos in razvoj znanja predvsem na področju naravoslovnih in tehniških znanosti, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno problematiko, predvsem pa bo pripomogel k razvoju stroke, ki se ukvarja z zmanjševanjem tveganja pred naravnimi nesrečami. Raziskovanje pojavljanja plazov in karakteristik velikih plazov in masnih tokov združuje celostne, interdisciplinarne, naravoslovne, tehnične in druge vsebine. Nezaželene posledice v okolju, ki jih povzročajo plazovi in masni tokovi, opredelimo z naravoslovnim znanjem in rešujemo s tehničnimi ukrepi, ki so osnova za ekonomsko-pravna izhodišča in oceno socialnih posledic. Zato vidimo v integraciji različnih ved priložnost za uspešno reševanje problematike plazov, na stičiščih različnih ved pa možnost nastanka novih znanj, smeri in tehničnih rešitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Metodologija za ocenjevanje nevarnosti nastanka plazov in drobirskih tokov v Sloveniji še ni predpisana, kljub dejstvu, da jo Zakon o vodah (2002) zahteva. Rezultati proučevanje premikanja plazov od izvornih območij do mesta odlaganja bodo v obliki preglednih kart in načrtov služili kot orodje za učinkovito podporo delovanju civilne zaščite v primeru pojava plazov, izdelavi/nadgradnji obstoječega sistema za opozarjanje pred nevarnostjo proženja plazov in pri izdelavi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. Prav tako so lahko podlaga pri načrtovanju prostora in s tem smotrnejšem umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor glede na potencialne nevarnosti zaradi pojavov plazov in drobirskih tokov. Razvita metodologija proučevanja premikanja plazov od izvornih območij do mesta odlaganja, osnovana na podlagi študije dveh pilotnih območij, bo prenosljiva tudi na ostala območja v Sloveniji in na širši alpski prostor. V zelo podobnih regionalnih geoloških in hidrogeoloških pogojih, kot so pogoji pri študijskih primerih Potoška planina in Stože, se v Sloveniji pojavljajo tudi številni drugi veliki plazovi. Nekateri med njimi predstavljajo nevarnost, da se razvijejo v uničujoče drobirske tokove in povzročijo veliko materialno škodo ali celo smrtne žrtve. Pričakujemo, da bomo na podlagi rezultatov projekta lahko napovedali scenarije dinamike premikanja in ublažili posledice. Rezultati projekta bodo pomembni za pristojne državne inštitucije in agencije, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno problematiko, kot tudi za zasebna podjetja, ki so povezana z načrtovanjem in izvedbo ukrepov za zaščito pred naravnimi nesrečami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno