Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Begunci - nikoli dokončana zgodba

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 
Ključne besede
begunstvo, 20. stoletje, slovensko ozemlje, nasilje, status, vsakdanje življenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33083  dr. Kornelija Ajlec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  340 
2.  36397  dr. Gregor Antoličič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  150 
3.  08394  dr. Bojan Godeša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  445 
4.  28529  dr. Jernej Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  160 
5.  33361  dr. Katarina Mohar  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2019 - 2020  115 
6.  15690  dr. Barbara Murovec  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2017 - 2020  371 
7.  20221  dr. Miha Preinfalk  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  421 
8.  19632  dr. Andrej Rahten  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  530 
9.  11484  dr. Božo Repe  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  2.400 
10.  11698  dr. Petra Svoljšak  Humanistika  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  557 
11.  15203  dr. Barbara Vodopivec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2019 - 2020  192 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  6.358 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.425 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.472 
Povzetek
Porast globalnih številk beguncev v zadnjih desetletjih, njihov vstop oziroma uporaba v prostoru politične argumentacije in javnega diskurza, so postavili vprašanje historiziranja begunske problematike kot posledico ugotovitve, da so begunci in begunska izkušnja v znatni meri izključeni iz »mainstream » historiografskih razprav, kot historična kategorija so odsotni iz družboslovnih obravnav in še toliko bolj iz politike. Umik razprave o beguncih na rob historičnih obravnav pomeni delno in okrnjeno razumevanje procesov, ki so zaznamovali in v temeljih spremenili neko dobo. Begunci so eden od glavnih produktov post-imperialne Evrope in so ključni vidik evolucije Evrope po 1. svetovni vojni. Gibalo begunstva so bili razpad imperijev, totalna vojna in revolucija, ki uokvirjajo tudi vsebino predlaganega projekta.  S 1. svetovno vojno begunci postanejo predmet mednarodne politike in dejavnik v mednarodnih odnosih, po vojni so begunci postali odločilni dejavnik v notranji in mednarodni politiki, kar je pripeljalo do prvih mednarodnih pravnih določb za urejanje statusa begunca in njegovega (ne)državljanstva. Na tej podlagi je odločitev za časovni okvir predlaganega projekta logična, saj bo zajel obdobje genocidnega 20. stoletja. Raziskava bo analizirala begunske procese dveh svetovnih vojn ter vojno na območju nekdanje Jugoslavije (1991 – 1995), pri čemer bosta 1. in 2. svetovna vojna begunstvo obravnavali predvsem z vidika odhoda, zadnja vojna pa bo slovenski prostor postavila kot prostor prihoda, predvsem beguncev iz Bosne in Hercegovine. Nacionalizacija in »purifikacija« povojnih prostorov sta bili posledica nacionalizmov, partikularizmov in ekspulzionizmov, s ciljem oblikovanja »čistih«/ nacionalnih držav, in sta zahtevali umik prebivalstva z nepravimi etničnimi referencami. Zato se projektna skupina ne bo mogla in smela izogniti tudi problematiki izseljevanj neposredno po koncu obeh svetovnih vojn, vendar v omejenem obsegu .Begunstvo bo postavljeno v okvir socialne zgodovine vojn, ker bodo obravnavani načini in obdobja odhoda, metode nastanitve, oblike pomoči in samopomoči ter socialne mreže, ki so beguncem pomagale vzpostaviti osnovne pogoje bivanja v novih socialnih, etničnih, kulturnih in verskih okoljih. Obravnava slovenske begunske izkušnje bo nadalje postavila slovenske prisilne migracije v kontekst evropske zgodovine vojnih migracij, saj je ta v evropskih kontekstualizacijah vojnega nasilja in z njim povzročenih migracij zapostavljena ali morda geografsko in izkušenjsko ne dovolj zanimiv za širšo evropsko historiografijo. Nepoznavanje lastne (begunske) preteklosti se zrcali v nekritičlnem in ahistoričnem odnosu do sodobnih begunskih procesov, ksenofobije in neosnovanega strahu pred »drugim«, kar postaja lahek plen za skrajne politične opredelitve in za negotove ukrepe uradnih vladnih politik. Podoba begunca je socialno – historična kategorija, ki je znotraj vsakokratnega procesa spreminjala kontekste, socialne in kulturne pomene, ter vplivala na pravno-formalne okvire. Zato je naloga zgodovinske raziskave dvigniti se nad različne tipologije in kategorizacije begunca, oziroma pravne definicije, ker so te nastajale znotraj določenih pravnih jurisdikcij in so bile posledica različnih historičnih kontekstov in procesov, zaradi katerih so pravni okviri sploh nastali.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt prvič v slovenskem zgodovinopisju raziskovalno pozornost usmerja k celostni obravnavi begunskega vprašanja v 20. stoletju na Slovenskem ter ga kontekstualizira v širšem evropskem okviru. Temeljil bo na malo znanih in še ne uporabljenih arhivskih in drugih virih. Z odpiranjem novih, doslej zanemarjenih vprašanj skuša zapolniti bele lise v raziskanosti nekaterim globalnih procesov in le-te osvetliti v drugačni luči. Poleg tega se projekt odmika od površnega pozitivistično-faktografskega pristopa k zgodovinopisju in skuša obravnavani predmet umestiti v polje širše (kulturološke, sociološke) refleksije, kar ga dela zanimivega za vzpostavitev plodovitih interdisciplinarnih navez in možnost generiranja širših (transdisciplinarnih) polj vednosti. Povezanost strokovnjakov za različna obdobja in področja zgodovinske vede okrog skupnega problema - begunstva - bo tako pomenila dobro izhodišče za postavitev smernic nadaljnjim tako intra- kot interdisciplinarnim raziskavam. Rezultati bodo prispevali k sintetičnim prikazom zgodovine slovenskega prostora 20. stoletja, empirično podprti refleksiji zapletenih sociokulturnih procesov, hkrati pa bodo omogočili dejavno vključevanje raziskovalcev v mednarodni znanstveni diskurz, zlasti v obliki mednarodnih objav in sodelovanj na simpozijih. Slovensko zgodovinopisje bo s tem lažje posegalo v zgodovinopisne razprave in raziskave zunaj nacionalnih meja ter z raziskovanjem vprašanj, kot so z vojnim nasiljem povzročene migracije prebivalstva, doseglo večjo evropsko prepoznavnost in primerljivost. Posebej kaže poudariti tudi zanimanje za prvo svetovno vojno in njene posledice, ki bo glede na aktualne obletnice stalnica v svetovni javnosti vsaj še nekaj naslednjih let. Glede na to, da bodo rezultati projektnih raziskav prezentirani na spletišču projekta, z delavnicami, prispevki na konferencah, virtualno razstavo in razstavo v sodelovanju z muzejem ter znanstvene monografije, je mogoče pričakovati precej večjo odmevnost in vpliv na razvoj zgodovinske vede kot v primeru, ko bi šlo zgolj za razdrobljene objave po domači in tuji periodiki. Tak skupni imenovalec projekta bo na ta način dosegel veliko večjo prepoznavnost njegove vsebine, ciljev in rezultatov. V tem pogledu je mogoče pričakovati tudi dolgoročen pomen rezultatov projekta za zgodovinsko znanost. Projekt bo lahko prispeval k akademski debati o zelo raznovrstni in občasno nejasni terminologiji.
Pomen za razvoj Slovenije
Vsebina projekta so permanentno aktualni družbeni problemi in procesi, ki pomembno določajo človekovo samorazumevanje in samoidentifikacijo na osebni in družbeni ravni. Po rezultatih projekta bodo poleg zgodovinske vede tako rekoč trajno posegale druge znanstvene vede (humanistične in družboslovne), s popularizacijo znanosti prek medijev in pedagoškega procesa pa bodo imeli izsledki raziskav neposreden pomen za osveščanje družbe o vprašanjih begunstva, izvora problematike, identitetnih vprašanj, ki se v takšni ali drugačni obliki vedno znova pojavljajo v družbi. Z ustrezno raziskanostjo in prezentacijo vprašanj, ki so predmet predlaganega projekta, se bo slovenska družba tudi v tem pogledu približala družbam, v katerih so tovrstna vprašanja začeli neobremenjeno in sistematično preučevati že pred desetletji. Spletni portal projekta bo najširši javnosti - tako strokovni kot laični - sproti omogočal neposreden vpogled v nova znanstvena spoznanja projektne skupine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno