Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Moškosti, enakost, skrbstvene prakse - MESP

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.00  Humanistika  Antropologija   

Koda Veda Področje
S215  Družboslovje  Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
skrbstveno delo, spol, moškosti, intersekcionalnost, enakost, vključujoče državljanstvo, organizacijske kulture, spolna segregacija trga dela
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33596  dr. Branko Bembič  Kulturologija  Raziskovalec  2017 - 2020  66 
2.  53338  Monika Bohinec  Kriminologija in socialno delo  Tehnični sodelavec  2020 
3.  24767  mag. Mojca Frelih  Družboslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  185 
4.  18944  dr. Majda Hrženjak  Antropologija  Vodja  2017 - 2020  372 
5.  28994  dr. Živa Humer  Družboslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  253 
6.  10976  dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela  Sociologija  Raziskovalec  2017 - 2020  582 
7.  20544  Irena Salmič    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
8.  29686  dr. Iztok Šori  Sociologija  Raziskovalec  2017 - 2020  208 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0366  Mirovni inštitut  Ljubljana  5498295000  3.609 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.581 
Povzetek
Izhodišča Vsebina projekta se umešča v intersekcijo feminističnih teoretizacij sistemov blaginje, ki postavljajo koncept skrbi v središče analize družbenih neenakosti, in kritičnih študij moških in moškosti, ki širijo fokus študij spola od usmerjenosti izključno v analizo žensk v raziskovanje relacijske dinamike in heterogenosti znotraj kategorij moškosti in ženskosti. Tri razsežnosti skrbi (stroški, delo in odgovornosti) so v blaginjskih sistemih različno porazdeljene med različne institucionalne domene (državo, trg, družino) in ljudi, ki so deljeni po spolu, etničnosti in razredu. Ne glede na okvir izvajanja skrbstvenega dela (zasebni, poklicni), je nizka raven skrbstvenega dela moških izjemno odporen pojav, kljub demografskim, družbenim in ekonomskim spremembam ter ostaja osrednji vir 'patriarhalnih dividend'. Vendar se vizija skrbi kot univerzalne človeške norme, ki zadeva tako moške kot ženske, kaže kot ključna ne le za spoprijemanje z naraščajočim skrbstvenim deficitom v starajočih se družbah, temveč tudi za (spolno) enakost in vključujoče državljanstvo. Opredelitev problema Enakost moških v skrbstvenem delu odpira prostor za prevpraševanje tako konceptov moškosti in ženskosti kot razmerij med ‘produkcijo’ in ‘reprodukcijo’, javnim in zasebnim, politiko in intimnostjo, kakor so vzpostavljeni v kapitalizmu. Vključevanje moških v skrb je kompleksno in ga lahko strnemo v tri razsežnosti: prva se nanaša na pomen moškosti v kontekstu hierarhičnih in kompetitivnih razmerij med moškimi, zajetih v konceptu hegemonih/multiplih moškosti. Druga se osredotoča na to, da ekonomsko preživljanje družine predstavlja dominantni model moškega skrbstvenega dela, kar omejuje obseg in vrste skrbi, ki jih izvajajo moški. Tretja zadeva simbolno povezovanje skrbstvenega dela z ženskostjo, šibkostjo, podrejenostjo kot antitezami hegemone moškosti. Cilji in učinek projekta Na empirični ravni je cilj raziskati skrbstvene prakse moških v zasebnem in poklicnem skrbstvenem delu in odgovoriti na vprašanja: Kdo so moški skrbniki? V kakšnih okoliščinah moški prevzemajo skrbstvene odgovornosti? Ali se moški soočajo s podobnimi težavami kot ženske, kadar prevzamejo plačane ali neplačane skrbstvene odgovornosti? Kako moški, ki izberejo skrbstveno delo v zasebnem ali profesionalnem življenju, usklajujejo to 'kršitev norme' z normami hegemone moškosti? Kako se transformira skrbstveno delo, ko ga izvajajo moški? Glede na to, da se podatki o spolni delitvi skrbstvenega dela večinoma nanašajo na skrb za otroke in delitev gospodinjskega dela v heteroseksualnih družinah, je cilj projekta raziskati participacijo moških v heterogenih geografijah skrbi. Teoretsko je namen projekta prispevati k razširitvi koncepta skrbi, da bi zadostil pogojem kompleksnih in pluralnih družbenih realnosti in da bi se izognili esencialističnim perspektivam. Raziskava bo prispevala k raziskovanju novih perspektiv države blaginje (udeležba moških v skrbi), kar je pomembno v družbenem, praktičnem in javnopolitičnem smislu. Raziskovalne metode in inovativnost Zaradi perspektive kompleksnosti vprašanja skrbi in spola bo raziskava potekala hkrati na treh ravneh, s poudarkom na njihovem so-učinkovanju: na makro ravni politik in diskurzov; na mezo ravni organizacijskih kultur in praks; na mikro ravni živetih izkušenj moških skrbnikov v zasebnem in poklicnem okolju. Analiza na makro ravni bo vključevala kontekstualizirano analizo konfiguracije skrbi z uporabo analize politik, diskurzov in uokvirjanja; na mezo ravni bomo uporabili fokusne skupine, opazovanje in intervjuje; na mikro ravni bomo uporabili problemske poglobljene intervjuje, ki omogočajo pridobitev evidence tako o posameznikovem delovanju kot o njegovih subjektivnih načinih predelave družbene realnosti in ki hkrati omogočajo naracije, eksplikacije in konfrontacije. Novost projekta je dvojna: v mednarodnih študijah moškosti je vprašanje moškosti in skrbi še vedno premalo raziskano; na nacionalni ravni bo to prva raziskava k
Pomen za razvoj znanosti
Glavna inovacija raziskave je njena osredotočenost na družbeno področje, ki je še vedno razmeroma neraziskano in se o njem malo razpravlja – področje moških in skrbi. Tudi v v kritičnih študijah moških in moškosti so razmerja med moškostmi in skrbstvenimi praksami premalo raziskana. Pomembna inovacija projekta je njegov kompleksen pristop - tega vprašanja ne naslavlja zgolj na individualni ravni (kar je prevladujoč pristop), temveč tudi na strukturni ravni vključno z analizo politik in zakonodaje (makro raven), analizo organizacijskih kultur povezanih z moškimi in poklicnim skrbstvenim delom (mezo raven) na presečiščih z individualnimi izkušnjami moških na njihovih različnih družbenih lokacijah glede na razred, starost, etničnost, spolno usmerjenost (intersekcionalna perspektiva) tako tistih, ki skrbstveno delo opravljajo profesionalno ali zasebno (mikro raven). Že precej raziskana je nesorazmerna obrementiev žensk v sodobnih družbah z neplačanim skrbstvenim delom in neenakosti, ki iz tega izhajajo (kot so plačna, pokojninska in odločevalska vrzel), ter pomanjkanje vključevanja moških v skrbstveno delo. Projekt dopolnjuje ta pristop z obratno perspektivo: z raziskovanjem participacije moških v skrbstvenem delu na ravni politik ter na organizacijski in identitetni ravni, z vidika moških in z uporabo teoretskega okvira študij moških in moškosti. Projekt prispeva k razširjanju in razvijanju koncepta skrbi, da bi zadostil potrebam in zahtevam kompleksnih in pluralnih realnosti pozno modernih družb, se izognil esencialističnim perspektivam in razvil ideje skrbne družbe in vključujočega državljanstva. Medtem ko se večina raziskav v evropskem prostoru osredotoča na varstvo otrok in delitev gospodinjskega dela med moškimi in ženskami v heteroseksualnih parih srednjega razreda, projekt razširja ta fokus in raziskuje različne geografije skrbi (skrb moških za starejše, za partnerko, v homoseksualnih parih, v reorganiziranih in transnacionalnih družinah ipd.). Nenazdanje pa je to prva raziskava s področja kritičnih študij moških in moškosti v Sloveniji, s čimer projekt prispeva novo vednost o moškostih v postsocialističnem kontekstu, kjer kritične študije moških in moškosti za zdaj ostajajo podreprezentirane.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava bo prispevala k raziskovanju novih potencialov in perspektiv socialne države (t.j. udeležbe moških v skrbstvenem delu), kar je pomembno tako na družbeni in praktični ravni kot na ravni politik. Vprašanja participacije moških v skrbstvenem delu prečijo različne teme, saj ta problematika predstavlja: centralno prepreko uveljavljanju enakosti moških in žensk; potencial za odpravljanje naraščajočega skrbstvenega primanjkljaja v starajočih se evropskih družbah; možnost za spolno (horizontalno in vertikalno) desegregacijo trga dela in izboljšanje delovnih pogojev v skrbstvenem sektorju; možnost za zaposljivost moških v pogojih naraščanja brezposelnosti moških zaradi zmanjševanja (maskulinizirane) industrijske in uveljavljanja (feminizirane) storitvene ekonomije; naslavlja širše družbene neenakosti, povezane s skrbstvenim delom kot so globalne skrbstvene verige in delo migrantk v zasebnih gospodinjstvih, segmentacijo in prekarizacijo skrbstvenega sektorja, sivo ekonomijo skrbstvenega dela; nove potenciale za skrbstvene politike in premike v odgovornostih med različnimi družbenimi skupinami za spoprijemanje s skrbstvenim primanjkljajem; potenciale za večjo politično in ekonomsko prepoznavnost neplačanega skrbstvenega dela, ki ga opravljajo (večinoma) ženske, kar bi lahko prispevalo k večji ekonomski enakosti žensk in zmanjševanju stopnje tveganja revščine žensk v starosti, ki je bila v l. 2015 v Sloveniji za ženske starejše od 65 let (22%) enkrat višja kot za moške (11%) in je med najvišjimi v EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno