Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika v Sloveniji po letu 1991

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
migracije, glasbene prakse, etnične manjšine, glasbene identitete, glasbeni repertoar, topologije glasbenih praks
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  26523  dr. Alenka Bartulović  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2020  239 
2.  29339  dr. Ana Hofman  Muzikologija  Raziskovalec  2017 - 2020  401 
3.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Raziskovalec  2017 - 2020  289 
4.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2017 - 2020  372 
5.  19622  dr. Svanibor Pettan  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  786 
6.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Raziskovalec  2017 - 2020  457 
7.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2017 - 2020  394 
8.  25584  dr. Jernej Weiss  Muzikologija  Raziskovalec  2017 - 2019  436 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Predlagani projekt se problemsko osredotoča na strukturo in procese transkulturnih dinamik manjšinskih glasbenih praks v Sloveniji po letu 1991. Čas po osamosvojitvi Slovenije, vojna ob razpadu Jugoslavije, vstop Slovenije v Evropsko unijo in aktualna begunska kriza je obdobje velikih identitetnih sprememb pri obstoječih in novih manjšinskih skupnosti, ki je pustili velik pečat na multikulturni podobi Slovenije. Projektni predlog se osredotoča na glasbene prakse manjšin ravno zato, ker zanje predstavljajo okvir v katerem ustvarjajo, doživljajo in izprašujejo svoje identitetne diskurze. Pri tem bomo ciljno opazovali strukturiranost identitete manjšinskih glasbenih praks in procese, ki so udeleženi pri tem spreminjanju. Raziskovalci se bodo osredotočili na različne manjšinske kategorije, primerjali njihove strukturno glasbene in identitetne izraze, prostore delovanja, vpliv (kulturno)političnih inštitucij na njihovo delovanje, ter interakcijske vidike njihovega glasbenega delovanja. Po temeljiti sondažni raziskavi, ki bo rezultirala v predstavitvi glasbenih delovanj manjšinskih skupnosti in posameznikov priseljencev na spletu, bomo raziskovalno delo poglobili s študijami primerov. Naš pristop bo temeljil na pristopih s področja migracijskih študij, ki so zavrgle pogled na migracijske skupnosti kot nosilke izključno nacionalne identitete, kot tudi na ključnih teoretskih in metodoloških pristopih aplikativne etnomuzikologije (sodelovanje kot epistemološko in metodološko sredstvo ter družbena intervencija).  Projektna skupina po eni strani ugotavlja in poudarja, da potrebujemo na področju etno/muzikoloških raziskav odgovore na temeljna vprašanja o strukturah in dinamikah glasbenih praks etničnih manjšin, saj ta do sedaj v slovenskem prostoru niso bila obravnavana. Po drugi strani pa bodo rezultati tovrstne raziskave prispevali nova znanja k vedam, ki se ukvarjajo z migracijskimi vprašanji; s kritičnim ponovnim vrednotenjem dominantnih konceptov manjšinskih identitet pa tudi k splošnemu razumevanju družbenopolitičnih sprememb in izboljšanju medkulturne komunikacije v družbi in politiki nasploh. V ospredju je glasba kot identitetni označevalec in komunikacijsko orodje, ki ga nosilci manjšinskih identitet uporabljajo v tistih okoliščinah, kjer delujejo kot posamezniki ali pa kot predstavniki etničnih manjšinskih identitet v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je izjemno pomemben za slovenski prostor, kajti odpira temo, ki je bila deležna precej manj pozornosti v kontekstu znanosti o glasbi na Slovenskem, kot bi bilo potrebno. Poleg temeljne naloge razširjanja in poglabljanja znanja in razumevanja pomembne teme z nadnacionalnimi implikacijami ima precejšnji potencial tudi pri aplikaciji rezultatov na oblikovanje kulturnih politik. Projekt bo združil doslej razmeroma nepovezane raziskovalce iz dveh osrednjih raziskovalnih ustanov, presegal bo disciplinarne meje in se osredotočal na področje študija glasbenih praks. Skozi povezovanje in nadgradnjo dosedanje prakse ločenih raziskav ljudske in umetnostne glasbe na Slovenskem bo postavil nove standarde. Tako razširjena izhodišča bodo prispevala nov zagon in uravnoteženost prihodnjim raziskavam na področju glasbe v Sloveniji.     Prav tako prinaša projekt sicer ločena raziskovalna področja etnomuzikologije, sistematične muzikologije in historične muzikologije. Jedro projekta so zastavili in pripravili etnomuzikologi, vendar pa vidimo vključenost dveh prominentnih predstavnikov ostalih dveh področij kot nedvomno prednost in kot dodatno vrednost za projekt. Sistematski muzikolog, ki je poznavalec na področju sociologije glasbe in glasbene analize, bo bistveno pripomogel k dometu in kakovosti raziskave, zahvaljujoč svojemu globokemu poznavanju sedanjih procesov v slovenski umetnostni in tudi popularni glasbi. Historični muzikolog, ki je poznavalec glasbenih migracij v času 19. in 20. stoletja na Slovenskem, z jasno širino poznavanja avstro-ogrskega in jugoslovanskega prostora, bo podprl in obogatil projekt z nujno zgodovinsko kontekstualizacijo in predstavo o kontinuiteti. Dejstvo je, da so priseljenski glasbeniki v preteklosti bistveno zaznamovali slovenski prostor kot skladatelji, izvajalci, pedagogi, pisci in organizatorji glasbenega življenja; oba sodelujoča muzikologa sta ključna raziskovalca v Sloveniji, katerih temeljna dela vzpostavljajo do nedavnega neodprte prevladujoče koncepte o izključno nacionalnih glasbenih kulturah.    Projekt bo z rezultati v monografiji nudil metodološke, teoretične in vsebinske smernice za znanost in stroko. Z diseminacijo rezultatov o medetničnih dinamikah manjšinskih kultur pa bo vplival tudi na vede zunaj okvirov etnomuzikologije in muzikologije. Projektna raziskava bo na novo definirala nekatere že obstoječe pojave oz. pojme, na fenomenološki ravni pa bo pozorna tudi na najnovejše družbene in s tem tudi na glasbene odzive, ki jih v prostor prinašajo migracijski posamezniki in skupnosti. Poudarjamo, da predlagani projekt ne ponuja samo možnosti razumevanja manjšinske problematike skozi analizo glasbenih praks na Slovenskem po letu 1991, temveč tudi odpira možnost nadaljnje komparativne analize glasbenih praks v hitro spreminjajočem se evropskem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
V dinamičnem, kulturno hitro spreminjajočem se sodobnem svetu so identitetne strukture in procesi ključnega pomena tako za institucionalno kulturno politiko kot tudi za vsakdanjo kulturo bivanja. Projekt bo odstrl globlji vpogled v sodobno manjšinsko problematiko, s tem pa nudil oporo za oblikovanje strategij pri delu v teh skupnostih in v percepciji multikulturnosti nasploh. To bo osnova za izdelavo načel na področjih kulturne politike. Posebna vrednost projekta je v dejstvu, da se ne ustavi pri razširjanju in poglabljanju znanja, temveč na podlagi zbranih, analiziranih in javno predstavljenih podatkov predlaga družbenokoristne strategije za razumevanje in promoviranje obravnavanih glasbenih praks kulturnopolitičnim in vzgojno-izobraževalnim inštitucijam, kot so Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ipd. Predlagani projekt omogoča ne le temeljitejše razumevanje manjšin skozi študij njihovih glasbenih praks, temveč ponuja tudi pomoč pristojnim inštitucijam Republike Slovenije pri oblikovanju ustreznih kulturnih politik.    Namen projekta je tudi družbeno ozaveščanje o pomenu kulturnih aktivnosti manjšinskih skupnosti in njihovega vključevanja v dominantno kulturo, o vlogi glasbe v razkrivanju prikrite diskriminacije, v izločanju in v vključevanju, vlogi glasbe v multietničnih okoljih ter vlogi glasbenih praks pri promoviranju multikulturnosti. Projekt bo z diseminacijo rezultatov posegel v slovenski medijski prostor in vplival na javno mnenje. V javnosti pogosto dominira predstava o manjšinah in imigrantih kot žrtvah ali kot vsiljivcih v obstoječo etnično enotno družbo. Projekt bo vsekakor prispeval k boljšemu in večplastnemu informiranju javnosti o različnih manjšinskih vprašanjih.      Projekt bo:  1. nudil uporaben vpogled v to, kako glasbene prakse manjšin kot oblika kolektivne  reprezentacije vplivajo na posameznikove in kolektivne identitete; 2. pojasnil obnovljeni družbeni in ekonomski pomen kulture v evropski družbi in raziskal možnosti za okrepljeno sodelovanje državljanov v evropskem političnem procesu.  3.  sprejemnike odločitev, kulturne delavce in javnost vključil v iniciative dialoga o vlogi glasbe manjšinskih skupnosti in njihove kulturne produkcije v oblikovanju bolj inkluzivne družbe;  4. pokazal na izjemen pomen manjšinskih skupnosti pri ohranjanju kulturne dediščine. Imigrantski tokovi so pogosto vezani na izbruhe vojn, katerih cilj je zavzetje teritorija in hkrati uničenje, celo izbris posameznih kultur. V nasprotju z snovno kulturno dediščino, pri kateri je uničenje dokončno, je nesnovna dediščina segment, ki ga begunci odnesejo s seboj na drug teritorij in ga na ta način zaščitijo. Migracijski tokovi so torej nosilci ohranjanja kultur, predlagani projekt pa bo pokazal, v kolikšni meri in kako dolgo zmorejo to kulturo ohranjati manjšine v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno