Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
prehrana, prehranski vnos, prehranski status, mikrohranila, zdravje, razvoj otrok, črevesna mikrobiota
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33338  dr. Evgen Benedik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020  545 
2.  27975  dr. Urška Blaznik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  174 
3.  11150  dr. Bojana Bogovič Matijašić  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2020  376 
4.  15659  dr. Andreja Čanžek Majhenič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2020  234 
5.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  650 
6.  35405  Teja Fabjan  Medicina  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  40 
7.  15312  dr. Nataša Fidler Mis  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020  415 
8.  11039  dr. Simona Gaberšček  Srce in ožilje  Raziskovalec  2017 - 2020  438 
9.  21541  dr. Petra Golja  Srce in ožilje  Raziskovalec  2017 - 2020  292 
10.  24228  dr. Matej Gregorič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  209 
11.  18642  dr. Cirila Hlastan Ribič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2018  245 
12.  39476  Maša Hribar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  46 
13.  23364  dr. Petra Kolenc  Farmacija  Raziskovalec  2017 - 2020  128 
14.  09085  dr. Katarina Košmelj  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2020  232 
15.  34577  Kristina Kumer  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  55 
16.  22463  dr. Anita Kušar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2020  102 
17.  36048  dr. Živa Lavriša  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  42 
18.  26411  Darja Lavtar  Sociologija  Raziskovalec  2018 - 2020  172 
19.  39242  dr. Nina Mikec  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  19 
20.  36493  dr. Krista Miklavec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2018  20 
21.  28205  Tanja Obermajer    Tehnični sodelavec  2017 - 2020  50 
22.  34850  Adrijana Oblak  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2017 - 2020  35 
23.  11015  dr. Rok Orel  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020  381 
24.  10691  dr. Joško Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020  1.270 
25.  05325  dr. Darja Paro  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2020  337 
26.  36376  dr. Diana Paveljšek  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  33 
27.  24300  dr. Igor Pravst  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  280 
28.  31284  dr. Tatjana Robič Pikel  Srce in ožilje  Raziskovalec  2018 - 2020  89 
29.  08857  dr. Irena Rogelj  Živalska produkcija in predelava  Vodja projekta  2017 - 2020  706 
30.  34914  dr. Aneta Soltirovska Šalamon  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2020  114 
31.  19104  dr. Blaž Stres  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2020  348 
32.  37426  dr. Robert Šket  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  52 
33.  35750  Vera Troha Poljančič    Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
34.  20484  dr. Katja Zaletel  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2017 - 2020  408 
35.  38419  Metka Zaletel  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  224 
36.  24278  dr. Katja Žmitek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2020  157 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  73.076 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
3.  3018  INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO, Ljubljana  Ljubljana  3609081  452 
4.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  17.031 
Povzetek
Prehrana po eni strani lahko predstavlja zaščitni dejavnik, ali pa dejavnik tveganja za razvoj vrste nenalezljivih bolezni. Na zdravje vpliva tekom celotnega življenjskega obdobja, še posebej pa v obdobju zgodnjega življenja, ko ima lahko dolgoročen vpliv na kasnejše zdravje. Da bi lahko pojasnili vlogo prehranskih dejavnikov v zdravju ljudi so nujno potrebni zanesljivi znanstveni podatki o prehranskih vnosih in prehranskem statusu, zbrani na reprezentativnih vzorcih populacije. Znanstveno ozadje predlaganega aplikativnega raziskovalnega projekta temelji na dveh izhodiščih: a) povezave med zgodnjo prehrano, začetno črevesno mikrobioto in razvojem otrok preko daljšega časovnega obdobja so slabo raziskane; in b) v Sloveniji nimamo epidemioloških podatkov o prehranskem statusu odraslih, še posebej za mikrohranila, katerih status se lahko zanesljivo določa le z raziskovanjem biomarkerjev v človških bioloških vzorcih. Zato so ključni znanstveni izzivi tega projekta proučevanje vplivov prehrane v zgodnjem življenjskem obdobju na rast in zdravje otrok, in zbiranje epidemioloških podatkov o vnosu hranil pri odraslih (vključno z določitvijo prehranskega statusa za ključna mikrohranila) ter proučevanje povezav z različnimi kazalniki zdravstvenega stanja. Program dela tega multidisciplinarnega aplikativnega projekta bo sestavljen iz dveh stebrov: Steber A, ki je osredotočen na otroke, je tesno povezan s projektom "Moje-mleko" (ARRS J4-3606, zaključen leta 2013), v katerem smo raziskovali vlogo prehrane v razvoju dojenčkov in njihove fekalne mikrobiote v prvem letu življenja. V okviru predlaganega projekta bomo izvedli prospektivno raziskavo parametrov pri otrocih iz raziskave »Moje-mleko«, ki bodo v času študije stari 6-7 let. Ocenili bomo dejavnike v zgodnjem življenju otrok, ključne za prehranski status (prehranski vnosi, antropometrija, telesna zgradba - kostna gostota, % maščobnega in mišičnega tkiva), zdravje (krvni tlak, holesterol v krvi, pogostost in resnost infekcij) in pestrost/sestavo črevesne mikrobiote otroka. Steber B je osredotočen na odrasle in tesno povezan z nacionalno prehransko raziskavo EU Menu, ki bo izvedena v letih 2017/2018 (financirana s strani Evropske agencije za varnost hrane, EFSA). Projekt EU Menu se je začel na pobudo EFSA z namenom vpeljave standardiziranega pristopa k vrednotenju prehranskih vnosov širom Evrope. Medtem, ko metodologija raziskave EU Menu omogoča oceno vnosov energije in makrohranil, je prehranski status za številna mikrohranila mogoče določiti le z raziskovanjem bioloških vzorcev, npr. krvi in urina. V okviru predlaganega projekta bomo izvedli presečno raziskavo na odraslih, vključenih v raziskavo EU Menu, pri čemer se bomo še posebej osredotočili na ženske v rodni dobi in naraščajočo populacijo starejših odraslih. Poleg standardnih metod ocenjevanja prehranskega vnosa hranil z validiranimi vprašalniki bomo pri sodelujočih spremljali tudi biomarkerje za oceno statusa ključnih mikrohranil, vključno z vitaminom D, folatom, vitaminom B12, jodom in železom. Poleg tega bomo proučevali epidemiologijo nekaterih, s prehrano povezanih bolezni v Sloveniji, s poudarkom na zgradbi telesa in različnih merljivih kazalnikih zdravstvenega stanja (npr. ITM, zgradba telesa, velikost, delovanje in bolezni ščitnice). Pričakujemo, da bodo rezultati predlaganega projekta bistveno prispevali k napredku raziskav na področju javnega zdravja in prehrane ter zagotovili ustrezne podatke, ki so nujno potrebni, ne le za oblikovanje ustreznih politik, temveč tudi za načrtovanje nadaljnjih raziskav, ki bodo usmerjene v odkrivanje novih povezav med prehrano, zdravjem in razvojem ne-nalezljivih bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega aplikativnega raziskovalnega projekta bodo bistveno prispevali k napredku raziskav na področju javnega zdravja in prehrane. Obsežne raziskave v zadnjih letih podpirajo predvidevanja, da prehrana v zgodnjem obdobju vpliva na rast in razvoj funkcij otroka ter ima trajne učinke na zdravje, bolezni in kvaliteto življenja v odraslem obdobju. Vendar pa ostaja neodgovorjeno vprašanje, ali lahko zgodnje razlike v sestavi črevesne mikrobiote otrok povezujemo s presnovnimi ali sistemskimi težavami v kasnejšem življenjskem obdobju. Torej, medsebojne interakcije znotraj osi prehrana v zgodnjem otroštvu – črevesna mikrobiota – rast, razvoj in morebitne zdravstvene težave v kasnejšem življenju, še vedno niso v celoti raziskane. Zaključki predlagane raziskave bodo prispevali k razvoju znanosti na tem področju v svetovnem merilu. Ne gre tudi zanemariti dejstva, da bomo v okviru projekta pridobili veliko novih podatkov o prehranskih navadah, osnovni sestavi črevesne mikrobiote, zdravstvenem stanju ter pojavljanju določenih bolezni pri slovenskih otrocih. Menimo, da bodo rezultati naše raziskave prispevali k osnovanju primernejših prehranskih intervencij za preprečevanje/zdravljenje določenih kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovih zapletov, vključno s prekomerno telesno težo in debelostjo. Pridobljene informacije in znanja bodo tudi odlična osnova za nove raziskave, tudi na drugih znanstvenih področjih, ter za razvoj novih prehranskih smernic za otroke. Predlagani projekt bo podal tudi epidemiološke podatke za odrasle prebivalce Slovenije, ki so nujno potrebni, ne le za oblikovanje ustreznih politik, temveč tudi za načrtovanje nadaljnjih raziskav, ki bodo usmerjene v odkrivanje novih povezav med prehrano, zdravjem in razvojem ne-nalezljivih bolezni. V Sloveniji praktično nimamo podatkov o oskrbi prebivalcev z mikrohranili. Predlagani projekt bo na primer zagotovil nujno potrebne informacije o oskrbi prebivalstva z jodom, pa tudi o razširjenosti motenj ščitnice. Poleg tega bo projekt zagotovil rezultate o sezonskih spremembah pomanjkanja vitamina D v našem geografskem območju. Glede na to, da status vitamina D pri materi vpliva na razvoj novorojenčkov, pa tudi na tveganje za razvoj osteoporoze v kasnejšem življenjskem obdobju, se bomo osredotočiti predvsem na ženske v rodni dobi in starejše prebivalstvo. Projekt bo prispeval tudi k metodologiji za oceno prehranskega statusa. Na primer, posebna pozornost bo posvečena oceni pomanjkanja vitamina B12, kjer pa še vedno obstaja odprtih več metodoloških vprašanj. Zato bomo proučevali tudi druge biomarkerje, povezane s pomanjkanjem vitamina B12, vključno s homocisteinom in metilmalonsko kislino.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbeno pomembnost projekta dokazuje sofinanciranje s strani Vlade RS (Ministrstvo za zdravje RS, 25%). Slovenska vlada bo rezultate projekta uporabila kot znanstveno osnovo za sprejem ustreznih politik, strategij, smernic in preventivnih programov na področju zdravstva in prehrane. Novi epidemiološki podatki bodo omogočali pripravo nacionalnih smernic za presejanje populacije, ter za identifikacijo ciljnih populacijskih skupin, ki so potrebne posebne pozornosti. Cilji projekta so skladni s Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Državni zbor, 15/07/2015). Resolucija je osredotočena na prioritete programa Obzorje 2020 (Zdravje, demografske spremembe in varnost hrane) in izpostavlja potrebo po zagotavljanju raziskav in monitoringa na nacionalnem nivoju, zlasti zbiranje podatkov o prehranskih navadah različnih skupin prebivalstva. Resolucija kot specifičen cilj navaja »periodične presečne raziskave kvalitativnega in kvantitativnega tipa, namenjene spremljanju statusa in trendov na področju prehranskih navad in prehranskih vnosov za posamezne populacijske skupine«. Med prioritetami je v Resoluciji navedeno tudi izobraževanje in usposabljanje. Predlagani projekt bo prispeval k boljši realizaciji navedenih področij, s tem pa prispeval k zmanjšanju tveganj za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji. Cilji projekta so tudi v skladu s slovensko Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, priporočili WHO in akcijskega načrta »European Food and Nutrition Action Plan 2015-2020 (EU FNAP)«, ki navaja, da so prehranski dejavniki najpomembnejši spremenljivi dejavniki, ki vplivajo na zdravje počutje prebivalcev v vseh državah članicah Evropske regije. Izpostavljeno je, da slaba prehranjenost, vključno s podhranjenostjo, pomanjkanjem mikrohranil, prekomerno telesna masa in debelostjo, kot tudi s prehrano povezane nenalezljive bolezni, predstavljajo velik družbeni in ekonomski strošek za posameznike, družine, skupnosti in vlade. Projekt bo pomemben tudi za gospodarstvo: Rezultati projekta bodo podpirali odgovorne odločitve v gospodarstvu. Trenutno so na tržišču številna s hranili obogatena živila in dopolnila, proizvajalci pa se za bogatenje živil pogosto odločajo brez dokazov o potrebah populacije po takšnih hranilih. Mnogokrat so mikrohranila živilom dodana živilom le zato, da se omogoči uporaba različnih za potrošnike privlačnih zdravstvenih trditev, ter za lažje oglaševanje. Ustrezni podatki o preskrbljenosti populacije z mikrohranili bodo uporabni za gospodarstvo, saj bodo podpirali odgovoren razvoj novih, inovativnih proizvodov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno