Projekti / Programi
Dendrokronološke raziskave v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.02 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Lesarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T460 |
Tehnološke vede |
Lesna, kašna in papirna tehnologija |
| T510 |
Tehnološke vede |
Kronologija, datirne tehnike |
dendrokronologija, dendroekologija, dendroklimatologija, les, datiranje, restavratorstvo, konzervatorstvo, arheologija, Abies alba, Picea abies, Larix decidua, Quercus petraea, Quercus robur, Fraxinus excelsior, Picea rubens
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02937 |
dr. Katarina Čufar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
1999 - 2001 |
968 |
| 2. |
05732 |
dr. Željko Gorišek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 2001 |
452 |
| 3. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
616 |
| 4. |
11223 |
dr. Primož Oven |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
561 |
| 5. |
18149 |
dr. Aleš Straže |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
348 |
| 6. |
01641 |
dr. Nikolaj Torelli |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
969 |
| 7. |
10118 |
Martin Zupančič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
141 |
Povzetek
DENDROKRONOLOŠKE RAZISKAVE V SLOVENIJI. Predstavljamo tretje leto raziskav. Cilji naloge so bili pridobiti novo znanje o faktorjih ki vplivajo na rast drevja in nastanek lesa, ter sestaviti slovenske referenene kronologije za datiranje. Kronologije macesna (Larix decidua) in jelke (Abies alba) so pokazale dobro ujemanje znotraj Slovenije in z drugimi Evropskimi regijami. Sestavili smo dolgi regionalni kronologiji za datiranje obeh vrst. Nadaljujemo raziskave za njuno izboljšanje in podaljšanje. Dendroklimatološke raziskave na primeru jelke iz Slovenije in smreke (Picea rubens) iz ZDA ka?ejo na pomanjkanje easovne stabilnosti v dendroklimatologiji, zato je potrebna previdnost pri dendroklimatski rekonstrukciji. Dendrokronološke metode smo uporabili za študij rasti smreke (Picea abies) iz mraziše na Krasu in za študij variabilnosti populacijske strukture domnevno avtohtone smreke s Pokljuke. Lesno anatomske posebnosti, kot so aksialni smolni kanali pri ernem boru (Pinus nigra) in spremembe zaradi ob?iranja divjadi pri mladih jesenih (Fraxinus excelsior), smo raziskali kot mo?ne dendrokronološke spremenljivke. V teku so raziskave hrastov (Quercus petraea in Q. robur). Rezultati ka?ejo na dendrokronološko podobnost obeh hrastov in jesena iz istega rastišea. V sodelovanju z Restavratorskim centrom in Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU smo nadaljevali raziskave zgodovinskega in arheološkega lesa. Poleg kronologij, dreves in zgodovinskih objektov nam je doslej uspelo sestaviti 12 kronologij za 6 kolišearskih naselbin na Ljubljanskem barju. Slednje še niso datirane. Radiokarbonske raziskave lesa iz koliše, ki teeejo v laboratoriju v Heidelbergu, dajejo dobro orientacijo za bodoee datiranje. Poroeamo tudi o sodelovanju z drugimi institucijami iz Slovenije, Evrope in ZDA.
