Projekti / Programi
Kakovost pridelkov glede na sestavo rastlinskih metabolitov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
Koda |
Veda |
Področje |
B225 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska genetika |
B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
Genotipi, grah, ajda, amiloza, amilopektin, škrob, izogene linije, prebavljivost, retrogradiran škrob, odporen škrob, kaša.
Raziskovalci (15)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
02085 |
dr. Franc Batič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
814 |
2. |
10582 |
dr. Ingrid Falnoga |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
332 |
3. |
09980 |
dr. Terezija Golob |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
485 |
4. |
14082 |
dr. Radojko Jaćimović |
Fizika |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
708 |
5. |
00950 |
dr. Ivan Kreft |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2000 - 2001 |
892 |
6. |
05083 |
dr. Zlata Luthar |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
349 |
7. |
05964 |
dr. Jože Osvald |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1998 - 2001 |
464 |
8. |
17785 |
Nino Petrovič |
|
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
16 |
9. |
03873 |
dr. Anamarija Plestenjak |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
276 |
10. |
15728 |
Janja Smrke |
|
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
33 |
11. |
01873 |
dr. Vekoslava Stibilj |
Kemija |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
686 |
12. |
20500 |
dr. Karmen Stopar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
113 |
13. |
04694 |
dr. Katja Vadnal |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
513 |
14. |
13011 |
Iztok Vidic |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
29 |
15. |
09049 |
mag. Sanja Vranac |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1996 - 2001 |
49 |
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
85.620 |
Povzetek
Pri genotipih graha RRRbRb BC3 (z 32,7% amiloze), RRrbrb BC3 (z 23,3% amiloze) in rrRbRb BC3 (z 65,1% amiloze) smo raziskovali vsebnost odpornega škroba (RS) in stopnjo hidrolize škroba. Uporabljene linije graha so bile praktično izogene, razen na lokusih r in rb. Razmerje med amilozo in amilopektinom škroba je pomembno povezano s stopnjo hidrolize škroba. Hidrolizni indeks (HI) in napovedan glikemični indeks (GI) sta najnižja pri genotipu graha rrRbRb BC3.
Pri vzorcih ajdove kaše (cv. Darja) je bilo po treh zaporednih avtoklaviranjih in ohlajevanjih značilno (P<0,001) več amiloze v škrobu v primerjavi z netretiranimi vzorci, oz. z vzorci, tretiranimi le enkrat. To je lahko povezano s postopno razgradnjo glikozidnih vezi škroba in nastankom krajših linearnih polisaharidnih verig, ki bi bile bolj izpostavljene tvorbi agregatov. V neobdelanih ter v hidrotermično obdelanih vzorcih ajde smo proučevali tudi vsebnost celokupnega škroba (TS), hitro prebavljivega škroba (RDS), počasi prebavljivega škroba (SDS), odpornega škroba (RS) in retrogradiranega škroba (RS3), pa tudi navidezno in celokupno amilozo. Hidrotermično obdelani vzorci ajde so vsebovali 4,0 – 4,3% retrogradiranega škroba (v suhi snovi). To pomeni, da je okoli 5,5% celokupnega škroba v obliki odpornega škroba. Ugotovili smo značilno korelacijo med vsebnostjo retrogradiranega škroba, ugotovljeno in vitro ter med vsebnostjo odpornega škroba ugotovljeno s poskusom s podganami (r= 0,91, P< 0,01). Rezultati kažejo, da je ajdova kaša z zmanjšano dostopnostjo škroba lahko pomemben vir prehranskih ogljikovih hidratov. .