Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kakovost pridelkov glede na sestavo rastlinskih metabolitov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B225  Biomedicinske vede  Rastlinska genetika 
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 
Ključne besede
Genotipi, grah, ajda, amiloza, amilopektin, škrob, izogene linije, prebavljivost, retrogradiran škrob, odporen škrob, kaša.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  1996 - 2001  817 
2.  10582  dr. Ingrid Falnoga  Nevrobiologija  Raziskovalec  1999 - 2001  344 
3.  09980  dr. Terezija Golob  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2000 - 2001  486 
4.  14082  dr. Radojko Jaćimović  Fizika  Raziskovalec  1996 - 2001  727 
5.  00950  dr. Ivan Kreft  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2000 - 2001  908 
6.  05083  dr. Zlata Luthar  Biotehnologija  Raziskovalec  1996 - 2001  377 
7.  05964  dr. Jože Osvald  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  1998 - 2001  472 
8.  17785  Nino Petrovič    Raziskovalec  2000 - 2001  16 
9.  03873  dr. Anamarija Plestenjak  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  1996 - 2001  276 
10.  15728  Janja Smrke    Raziskovalec  1996 - 2001  33 
11.  01873  dr. Vekoslava Stibilj  Kemija  Raziskovalec  1996 - 2001  687 
12.  20500  mag. Karmen Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  1996 - 2001  114 
13.  04694  dr. Katja Vadnal  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2000 - 2001  516 
14.  13011  Iztok Vidic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2000 - 2001  29 
15.  09049  mag. Sanja Vranac  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  1996 - 2001  50 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.724 
Povzetek
Pri genotipih graha RRRbRb BC3 (z 32,7% amiloze), RRrbrb BC3 (z 23,3% amiloze) in rrRbRb BC3 (z 65,1% amiloze) smo raziskovali vsebnost odpornega škroba (RS) in stopnjo hidrolize škroba. Uporabljene linije graha so bile praktično izogene, razen na lokusih r in rb. Razmerje med amilozo in amilopektinom škroba je pomembno povezano s stopnjo hidrolize škroba. Hidrolizni indeks (HI) in napovedan glikemični indeks (GI) sta najnižja pri genotipu graha rrRbRb BC3. Pri vzorcih ajdove kaše (cv. Darja) je bilo po treh zaporednih avtoklaviranjih in ohlajevanjih značilno (P<0,001) več amiloze v škrobu v primerjavi z netretiranimi vzorci, oz. z vzorci, tretiranimi le enkrat. To je lahko povezano s postopno razgradnjo glikozidnih vezi škroba in nastankom krajših linearnih polisaharidnih verig, ki bi bile bolj izpostavljene tvorbi agregatov. V neobdelanih ter v hidrotermično obdelanih vzorcih ajde smo proučevali tudi vsebnost celokupnega škroba (TS), hitro prebavljivega škroba (RDS), počasi prebavljivega škroba (SDS), odpornega škroba (RS) in retrogradiranega škroba (RS3), pa tudi navidezno in celokupno amilozo. Hidrotermično obdelani vzorci ajde so vsebovali 4,0 – 4,3% retrogradiranega škroba (v suhi snovi). To pomeni, da je okoli 5,5% celokupnega škroba v obliki odpornega škroba. Ugotovili smo značilno korelacijo med vsebnostjo retrogradiranega škroba, ugotovljeno in vitro ter med vsebnostjo odpornega škroba ugotovljeno s poskusom s podganami (r= 0,91, P< 0,01). Rezultati kažejo, da je ajdova kaša z zmanjšano dostopnostjo škroba lahko pomemben vir prehranskih ogljikovih hidratov. .
Zgodovina ogledov
Priljubljeno