Projekti / Programi
Varstvena biologija od molekul do ekosistema
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Evolucija, biotska raznolikost, varstvena ekologija, prilagoditev vrst, mediteranski ekosistem, genetska raznolikost, kmetijstvo, rastline, bioaktivne snovi, funkcionalna živila, antimikrobne snovi, mikrobiom, morski vretenčarji, sesalci, zdravje dobro počutje, trajnostna urbanizacija, obdelava lesa
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
385 |
8.317 |
7.403 |
19,23 |
| Scopus |
409 |
9.257 |
8.246 |
20,16 |
Raziskovalci (21)
Organizacije (2)
Povzetek
Prekomerno izkoriščanje naravnih dobrin ter druge spremembe v ekosistemih, ki jih povzroča človek, se odražajo v konstantnem upadanju biotske raznovrstnosti in v spremembah strukture in funkcije ekosistemov. Za razumevanje delovanja ekosistemov in načrtovanje njihove ohranitve je potreben interdisciplinarni znanstveni pristop, ki vključuje različna področja kot so taksonomija, ekologija, genetika, transkriptomika, molekularna / celična biologija in zdravstvo. Raziskovalni program se bo osredotočal na proučevanje tako naravnih kot tudi antropogenih (kmetijski /urbani) sredozemskih habitatov, ki predstavljajo pomembno gonilo pozitivnih in negativnih vplivov na zdravje ljudi. Raziskovalni program je organiziran v treh delovnih sklopih: 1) varstvena ekologija; 2) varstvena genetika in 3) zdrav mediteranski ekosistem. Na področju varstvene ekologije se bodo raziskave osredotočale na ekologijo ogroženih naravnih in antropogenih kopenskih sistemov in varstveno ekologijo morskih sistemov. Študije bodo vključevale različne rastlinske in živalske vrste, ki so ogrožene ali pa služijo kot bioindikatorji za antropogene spremembe. Za zagotavljanje dodatnih informacij ohranitve proučenih taksonov, bodo ekološki podatki nadgrajeni z genetskimi, populacijskimi študijami z uporabo različnih molekularnih tehnologij. Posebna pozornost bo namenjena lokalnim adaptacijam in genetski variabilnosti med populacijami. Na področju zdravja mediteranskega ekosistema se bodo raziskave osredotočale na multidisciplinarne študije o vplivu sredozemske prehrane na zdravje. Vse večje zanimanje za naravne antioksidante, kot tudi za nove tehnologije, ki zahtevajo nove standarde kakovosti, opravičuje iskanje novih virov naravnih bioaktivnih snovi. Metabolomska orodja nudijo učinkovit pristop za proučevanje metabolizma rastlin in njihove fiziologije, identifikacijo bioloških markerjev, raziskave presnovnih poti, študije mehanizmov stresa in tolerance ter analizo živil. Ta orodja nam bomo omogočila prepoznavanje bioaktivnih spojin in ugotavljanje njihovega antioksidativnega delovanja, kar bo predstavljalo dodano vrednost na treh področjih; ugotavljanje široke molekularne in biološke raznovrstnosti rastlin, raziskovanje njihovega prispevka k zdravju in uspešen razvoj novih komercialnih izdelkov. Posebna pozornost bo namenjena uporabi stranskih produktov za uporabo v proizvodnji kot surovina, kar bo prispevalo k zmanjšanju bremena za okolje in optimizacijo ekonomske vrednosti posameznih izdelkov. Raziskovalni program vključuje različne metode raziskovanja: vzorčenje rastlinskega in živalskega materiala v izbranih habitatih, vzorčenje tkiv za genetske, skeletokronološke in ekotoksikološke analize, mikroskopijo, morfometrijo, genetske in kemijske analize, metode celične biologije, mikrobiologije in molekularne biologije ter klinične in intervencijske študije.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program združuje več disciplin, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj ustreznih strategij za ohranjanje in upravljanje občutljivega sredozemskega ekosistema. Ohranjanje te bogate biotske raznovrstnosti in kompleksnega bio-geografskega in političnega področja predstavlja poseben izziv. Ohranjanje vrst in habitatov, ekosistemov, krajine in blaginje ljudi je potrebno izvajati na različnih ravneh: na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega so vsi ekosistemi sredozemskega tipa, zaradi intenzivnega človekovega delovanja, zelo dovzetni za degradacijo in izgubo vrst. To vključuje degradacijo habitata zaradi podnebnih sprememb in suše, izgubo trajnostnega kmetijstva, spremembe naravnih režimov, ki so posledica požarov in krčenja gozdov, urbanizacijo, turizem, onesnaževanje, vnos invazivnih vrst in težave pri trajnostnem povezovanju med človeško blaginjo in ekosistemskimi storitvami.
Raziskovalni program je usmerjen v spremljanje izbranih taksonomskih skupin in habitatov in pomembno prispeva k pridobivanju znanj o različnih ranljivih taksonomskih skupinah v naravnih območjih in območjih, ki so jih spremenile človekove aktivnosti v sredozemski regiji. Z dodajanjem novih taksonov in habitatov bomo pridobili vzorce, na katerih bomo lahko izvajali genomske in genetske študije in proučevali ohranjanje vrst, še posebej tistih, ki so neposredno ogrožene s strani različnih dejavnikov (onesnaževanje, spremembe življenjskega prostora, podnebne spremembe). S preučevanjem prehranjevalnih spletov, biomagnifikacije in bioakumulacije strupenih snovi v morskih organizmih obalnih območij bomo pridobili znanstvene informacije o stanju krhkih ekosistemov.
Pri proučevanju kmetijskih pokrajin je posebna pozornost namenjena tradicionalnim sortam kmetijskih rastlin v mediteranskem agro-ekosistemu. Raziskave se osredotočajo na pet glavnih področij; 1) vrednotenje genskih virov kmetijskih rastlin in njihovih sorodnikov, ki pomembno prispeva k sredozemski kmetijski raznovrstnosti s sistematičnim pristopom; od gena do fenotipa, vključno tudi z njihovimi biokemijskimi in hranilnimi vrednostmi z uporabo različnih -omik orodij; 2) razvoj in izboljšave kemijskih analiznih metod, ki bodo služile za nadaljnje preiskave rastlinskih ekstraktov s posebnimi koristnimi učinki za mediteranski ekosistem; 3) karakterizacija stranskih produktov mediteranskega kmetijstva in proučevanje možnosti njihove uporabe na podlagi njihovih lastnosti na različnih področjih; 4) raziskave rastlinskih škodljivcev in odpornost proti fitofarmacevtskim sredstvom, s posebnim poudarkom na škodljivcih oljk z uporabo populacijskih genetskih orodij; 5) predelava in ponovna uporaba odpadnih produktov nastalih pri predelavi sredozemskih rastlin na področju izboljšanja tehnik za obdelavo lesa. Raziskovanje prispeva nova spoznanja in razumevanje sort poljščin sredozemskega kmetijskega ekosistema, povezano je z zdravjem in proučevanjem molekularnih mehanizmov aktivnih substanc v lokalnih avtohtonih vrstah rastlin tako na ravni celic kot tudi na ravni živali in človeka. Proučuje in išče tudi nove možnosti za uporabo odpadnih produktov in ekstraktov sredozemskih rastlin v prehrambeni in lesni industriji.
Pomen za razvoj Slovenije
V programu si prizadevamo reševati probleme neizkoriščenosti naravnih virov in tradicionalnega kulturnega znanja z uporabo novega znanstvenega pristopa. Na primer, preučili bomo potencial nekaterih divjih in gojenih sredozemskih rastlin za pridobivanje naravnih antioksidantov za uporabo v živilski industriji. Po drugi strani pa potrebujemo alternativne pristope za odpadke, ki nastajajo pri predelavi oljk in zmanjšanje njihovega negativnega okoljskega in gospodarskega učinka. Uspešni rezultati teh raziskav bodo prispevali k slovenskemu gospodarstvu in bodo odlična podlaga za razvoj novih in okolju prijaznih tehnologij za proizvodnjo funkcionalnih živil s pozitivnimi učinki na zdravje ekosistema ter novih materialov za lesno industrijo. S pričakovanimi izboljšavami, kot so zmanjšanje vpliva na okolje in povečanje pozitivnih vplivov na človeka, pričakujemo, da bodo rezultati raziskave vodili do novih izdelkov z dodano vrednostjo. Ti izdelki bodo povečali konkurenčnost živilske in lesne industrije in bodo imeli številne pozitivne učinke na človeka in zdravje ekosistema. Povečana konkurenčna prednost bo spodbujala ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter bo pripomogla k strukturnim reformam, socialni koheziji in uravnoteženemu regionalnemu razvoju. S trajnostnim pristopom do okolja in s socialno ter gospodarsko blaginjo, kot novim pristopom 21. stoletja, bodo raziskave na programu znatno prispevale k trajnostnemu razvoju.
Ob koncu leta 2001 je slovenska vlada sprejela nacionalno strategijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z usmeritvami, ki bodo pripomogle k usklajenosti naslednjih treh glavnih ciljev strategije: ohranjanje biotske raznovrstnosti; trajnostno rabo njenih sestavin; pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov. Nacionalna strategija opredeljuje desetletne cilje za dejavnosti, ki pomembno vplivajo na trajnostno rabo predmetov biotske raznovrstnosti in na trajnostni razvoj. Glavni cilji so: ohranjanje podzemskih in morskih habitatov in ohranjanje avtohtonih in endemičnih živalskih in rastlinskih vrst. Zaščita biotske raznovrstnosti je pomembna za spodbujanje naravnih parkov. Naše raziskave bodo prispevale k znanju o biotski raznovrstnosti območij Natura 2000. Poleg tega bodo toksikološke študije morskih vretenčarjev pokazale zdravje teh habitatov.
V Sloveniji se pomen družinskih kmetij poudarja v številnih strateških dokumentih, ki opisujejo razvoj kmetijstva do leta 2020 (FAO, 2017). Dokument Resolucija o strateški usmeritvi razvoja slovenskega kmetijstva in živilskega sektorja do leta 2020 - "Zagotavljanje naše hrane za jutri" predstavlja temelj za strategijo izvajanja sklepa, sprejetega v letu 2014, kakor tudi za program razvoja podeželja (PRP 2014-2020). Omenjena resolucija navaja, da mora kmetijstvo še naprej zagotavljati zadostne oskrbe z varno hrano, s čimer izpolnjuje enega izmed temeljnih potreb družbe, hkrati pa morajo zagotoviti druge pomembne družbene funkcije in javne dobrine. Ekološko funkcijo kmetijstva opredeljuje prispevanje k kakovosti vode, tal, zraka in biotske raznovrstnosti. Poleg tega ima kmetijstvo velik vpliv na kulturno krajino in njene estetske in naravne vrednote.
Z novimi proizvodnimi tehnologijami, zmanjšano porabo energije, povečanjem recikliranja lesnih proizvodov in ponovno uporabo ter rafiniranje stranskih produktov, lahko lesni sektor postane vodilni člen doseganja ambicioznih ciljev Evropske komisije, kot je 80% znižanje emisij CO2 do leta 2050 (Evropska komisija, načrt za leto 2050, 2011).
Cilj Univerze na Primorskem je prispevati k razvoju regije in podpirati gospodarstvo z raziskavami, ki so močno povezane s potrebami družbe in gospodarstva. Zaradi tega so raziskave mediteranskega okolja skupaj s kmetijstvom ena najpomembnejših sestavin gospodarstva v regiji in strateško pomembna usmeritev.
Raziskave bodo potekale v sodelovanju z drugimi mednarodnimi ustanovami in univerzami, kar je velika dodana vrednost naše raziskovalne skupine. Obsto
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
