Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Varstvena biologija od molekul do ekosistema

Obdobja
01. januar 2014 - 31. december 2017
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  32682  dr. Katja Adam  Biologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  106 
2.  20038  dr. Dunja Bandelj  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  276 
3.  07674  dr. Darja Barlič Maganja  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2014 - 2017  433 
4.  32571  dr. Alenka Baruca Arbeiter  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  127 
5.  10375  dr. Bojan Butinar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  266 
6.  24375  dr. Elena Bužan  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  367 
7.  30863  dr. Matjaž Hladnik  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  93 
8.  24263  dr. Zala Jenko Pražnikar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  231 
9.  27826  dr. Mihaela Jurdana  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017  204 
10.  25525  dr. Saša Kenig  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2017  142 
11.  37503  Tea Knap  Biologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  26 
12.  33275  dr. Toni Koren    Mladi raziskovalec  2014  92 
13.  35374  dr. Katja Kranjc  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2016  84 
14.  31274  dr. Andreja Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  398 
15.  33766  dr. Bojan Lazar  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  142 
16.  30883  dr. Ana Miklavčič Višnjevec  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2017  112 
17.  24764  dr. Ana Petelin  Srce in ožilje  Raziskovalec  2017  233 
18.  39241  Marko Posavčević  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2016 - 2017  12 
19.  32446  dr. Jan Zrimec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2016 - 2017  97 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.984 
2.  2413  Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju  Izola  1810014005  9.278 
3.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  17.749 
Povzetek
Prekomerno izkoriščanje naravnih dobrin ter druge spremembe v ekosistemih, ki jih povzroča človek, se odražajo v konstantnem upadanju biotske raznovrstnosti in v spremembah strukture in funkcije ekosistemov. V današnjem času so ekosistemske usluge ogrožene, saj antropogeni dejavniki vplivajo na vse ekosisteme, tako kopenske kot morske. Za razumevanje delovanja ekosistemov in načrtovanje njihove ohranitve je potreben interdisciplinarni znanstveni pristop, ki vključuje različna področja kot so taksonomija, ekologija, genetika, transkriptomika, molekularna / celična biologija in zdravstvo. Raziskovalni program se bo osredotočal na proučevanje tako naravnih kot tudi antropogenih (kmetijski /urbani) sredozemskih habitatov, ki predstavljajo pomembno gonilo pozitivnih in negativnih vplivov na zdravje ljudi. Ključna prednostna naloga programa je odličnost v znanosti in razvoju z raziskovanjem posledic izgube biotske raznovrstnosti in njenim vplivom na ekosistemske storitve in človeško zdravje. Raziskovalni program je organiziran v treh delovnih sklopih: 1) varstvena ekologija; 2) varstvena genetika in 3) zdravje ekosistema. Na področju varstvene ekologije se bodo raziskave osredotočale na ekologijo ogroženih naravnih in antropogenih kopenskih sistemov in varstveno ekologijo morskih sistemov. Študije bodo vključevale različne vrste (rastline, metulje, rake, dvoživke, plazilce, dolgoživeči morski plenilci), ki so ogrožene ali pa služijo kot bioindikatorji za antropogene spremembe. Za zagotavljanje dodatnih informacij ohranitve proučenih taksonov, bodo ekološki podatki nadgrajeni z genetskimi, populacijskimi študijami z uporabo različnih molekularnih tehnologij. Posebna pozornost bo namenjena lokalnim adaptacijam in genetski variabilnosti med populacijami. Na področju zdravja ekosistemov se bodo raziskave osredotočale na multidisciplinarne študije o vplivu sredozemske prehrane na zdravje. Mediteranska prehrana je pomembna sestavina in dediščina kmetijskih habitatov in oljčno olje je eno najbolj prepoznavnih mediteranskih živil s funkcionalnimi in terapevtskimi značilnostmi, ki pa so na nacionalnem nivoju nezadostno proučene. Vrednotenje zdravstvenega statusa jadranskega morskega ekosistema pa bo doseženo s raziskavami prisotnosti ostankov nekaterih pesticidov, toksičnih kovin in drugih polutantov v večjih morskih vretenčarjih. Raziskovalni program vključuje različne metode raziskovanja: vzorčenje rastlinskega in živalskega materiala v izbranih habitatih, vzorčenje tkiv za genetske, skeletokronološke in ekotoksikološke analize, mikroskopijo, morfometrijo, genetske in kemijske analize, metode v celični biologiji in klinične, intervencijske študije. Naš raziskovalni program bo prispeval k poznavanju varstvenega statusa in biodiverzitete izbranih organizmov, kar je bistvenega pomena za ohranjanje zdravih kopenskih in morskih ekosistemov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program združuje discipline: molekularno genetiko, ekologijo, taksonomijo, toksikologijo, statistiko in bioinformatiko. Vse so ključnega pomena za razvoj primernih strategij varstva in zagotavljanje zdravih ekosistemov. Raziskave bodo imele neposreden vpliv na nova spoznanja o taksonomskih skupinah v naravnih in modificiranih območjih Sredozemlja. Raziskovalna skupina je že začela monitoring izbranih taksonomskih skupin in habitatov in cilj je nadaljevati dolgoročni monitoring in širitev na nove vrste in habitate. To bo omogočilo zbiranje vzorcev za študije varstvene genetike, predvsem vrst, ki so neposredno ogrožene zaradi različnih dejavnikov (onesnaženje, spremembe habitata, klimatske spremembe). Z znanstvenimi metodami bomo ugotavljali učinkovitost zavarovanih in Natura 2000 območij, kar je novost na nacionalni ravni. Z raziskovanjem prehranjevalnih spletov, biomagnifikacije in bioakumulacije toksičnih spojin v priobalnih morskih organizmih, bomo pridobili znanstvene informacije o stanju teh krhkih ekosistemov. Program bo vključeval tudi začetne študije urbane ekologije. Čeprav je to ekološko področje dela v svetu v porastu, še vedno primanjkuje tovrstnih raziskav, razumevanje procesov pa je še vedno razmeroma slabo. V povezavi s kmetijsko krajino bo posebna pozornost namenjena tradicionalnim rastlinam kot indikatorjem zdravja kmetijskih ekosistemov. Raziskovalni program bo imel pomemben vpliv na raziskovanje oljk in preko komparativne genomike tudi na druge sorte. Vsa pridobljena zaporedja in razviti markerji bodo dostopni preko NCBI baze in bodo pomembno prispevali k poznavanju strukturne in funkcionalne genomike višjih rastlin. Razvoj in izboljšanje kemijskih in analitskih metod bosta omogočila nadaljnje raziskave namiznih oljk in oljčnega olja. Več pomembnih vprašanj je povezanih z oljčnim oljem: kemična sestava povezana z okoljem, pridelava in metode shranjevanja, učinki na zdravje ljudi, varnost hrane in varstvo potrošnikov. Vse te teme so neposredno predmet našega raziskovanja in so pomemben prispevek znanju o tem funkcionalnem živilu. Poleg naštetega je predlagani program delno predviden tudi kot predklinični ter klinični. Oba dela sta osredotočena na zdravo prehrano in varovanje zdravja. Program bo podal nova spoznanja o molekularnih mehanizmih aktivnih substanc iz lokalnih avtohtonih rastlin. Raziskovanje bo uspešno povezovalo različna raziskovalna področja in omogočilo sinergistični razvoj ter učinkovito prenašanje predkliničnega znanja in izboljšanje zdravja lokalnega prebivalstva. Študenti bodo imeli možnost aktivno sodelovati v raziskovalnem programu v sklopu svojih diplomskih ali magistrskih del, ter tako izboljšati svoje strokovno znanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Ljudje so odvisni od ekosistemov, tako zaradi naravnih dobrin kot ekosistemskih storitev. Biotska raznovrsnost je ključnega pomena pri zagotavljanju zdravih ekosistemov. Obenem je lahko biotska raznovrsnost osnova za razvoj ekoturizma v regiji. Tudi upravljalci morskih zavarovanih območij so se začeli zavedati pomena nedotaknjene narave pri privabljanju turistov, zato so pričeli s promocijo biotske raznovrsnoti (npr. z organizirami potopi). Varovanje biotske pestrosti je torej pomemben del pri promociji naravnih parkov. Vendar pa območja Natura 2000 večinoma nimajo operativnega upravljalca, zato njihova biotska raznovrstnost ni primerno promovirana. Naš raziskovalni program bo prispeval pomembna spoznanja o biodiverziteti območja, toksikološke raziskave morskih vretenčarjev v obalnih ekosistemih pa bodo podale podatke o zdravju ekosistemov. Rezultati bodo pomembni tako za javnost kot tudi za znanost. Sredozemsko kmetijstvo nudi možnosti za razvoj kakovostnih in tipičnih proizvodov, ki prispevajo k boljši prepoznavnosti sredozemske regije v Sloveniji in omogočajo boljšo konkurenčnost proizvajalcev na skupnem evropskem trgu. Slednje je pomembno tudi zaradi ohranjanja podeželja, zagotavljanja delovnih mest ter preprečevanja odseljevanja mladih v mesta. V povezavi s socio-ekonomskim razvojem je uveljavljanje tipičnih proizvodov in tradicionalnega kmetijstva pomembno za izboljšanje same strukture kmetijstva. Raziskovalni rezultati bodo vplivali na prenos novih tehnologij v kmetijsko prakso tako v Sloveniji kot v drugih državah. Tovrstne nove tehnologije imajo manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varnejšo hrano, zahtevajo manjšo porabo energije in vodijo v bolj trajnostno rabo naravnih virov. Raziskovanje sredozemskih sort na nacionalni ravni in posredovanje rezultatov mednarodni skupnosti bo pomembno prispevalo k promociji Slovenije kot sredozemske države. Rezultati bodo prav tako omogočili enakovredno vključevanje slovenskih raziskovalcev v mednarodne strokovne kroge. Vzpostavljanje mednarodnega sodelovanja med raziskovalnimi institucijami ter določanje skupnih ciljev je za slovenske raziskovalne skupine izrednega pomena. Mednarodno sodelovanje bo izboljšalo pretok informacij, mednarodno mobilnost raziskovalcev ter prenos znanja med partnerji. Posredni pomen tega programa za družbo vključuje izobraževanje. Izobraževanje je bistvenega pomena pri razvijanju inovacij in prenosu raziskovalnih rezultatov v podjetja in posle. Rezultati programa bodo edinstvena osnova za dodiplomske in podiplomske študente z Univerze na Primorskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno