Projekti / Programi
Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.15.00 |
Tehnika |
Meroslovje |
|
| 2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P180 |
Naravoslovno-matematične vede |
Meroslovje, fizikalna instrumentacija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Optični vlakenski senzorji, Fabry-Perot senzorji, optična vlakna, mikroobdelava, signalno razločevanje, optoelektronika, fotonika, merjenje tlaka, merjenje raztezka, merjenje temperature, merjenje fluidov, merjenje lomnega količnika, biokemično zaznavanje, vmesnik človek-računalnik, RF elektronika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
167 |
2.527 |
2.220 |
13,29 |
| Scopus |
231 |
3.370 |
2.970 |
12,86 |
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
08430 |
dr. Matjaž Debevc |
Komunikacijska tehnologija |
Raziskovalec |
2018 - 2023 |
627 |
| 2. |
15006 |
dr. Denis Đonlagić |
Meroslovje |
Vodja |
2018 - 2024 |
382 |
| 3. |
56787 |
Tomaž Gregorec |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 4. |
52886 |
Dominik Gril |
Meroslovje |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2022 |
20 |
| 5. |
39296 |
Jernej Hribar |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2021 |
5 |
| 6. |
37448 |
dr. Andraž Javernik |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
5 |
| 7. |
55630 |
Jure Javornik |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
| 8. |
51232 |
Matija Mavsar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2018 |
14 |
| 9. |
57322 |
Alen Muhič |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
0 |
| 10. |
30950 |
dr. Matej Njegovec |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
42 |
| 11. |
29743 |
dr. Simon Pevec |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2018 - 2024 |
81 |
| 12. |
18152 |
dr. Marko Pinterič |
Fizika |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
108 |
| 13. |
39493 |
Uroš Povh |
|
Tehnični sodelavec |
2018 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagan raziskovalni program obsega temeljne in aplikativne raziskave na področju modernih optičnih senzorjev in senzorskih sistemov.
Delo bo še naprej usmerjeno v raziskave in razvoj inovativnih optičnih vlakenskih senzorjev in senzorskih konceptov, k raziskavam in razvoju obstoječih senzorskih konceptov čez obstoječe stanje tehnike ter iskanju novih opto-elektronskih postopkov za učinkovito signalno razločevanje optičnih vlakenskih senzorjev in senzorskih polj. Poudarek bo na miniaturizaciji senzorjev ter na raziskavah, ki bodo omogočile nove možnosti za razvoj izvirnih in praktičnih senzorskih rešitev, kot so na primer industrijske ali biomedicinske naprave. Nadalje bo programska skupina nadaljevala z delom na področju uporabnih senzorskih tehnologij in interaktivnih vmesnikov človek-računalnik.
V sklopu raziskovalnega programa bodo razvite nove zasnove senzorjev, kot so na primer miniaturni vlakenski pospeškometri, optično vzbujeni mikrosenzorji, novi senzorji za kemično in biokemično zaznavanje, novi miniaturni senzorji rotacije, hibridni-opto elektronski senzorji ter mnogi drugi. Posebna pozornost bo posvečena raziskavam izvirnih in cenovno učinkovitih rešitev na področju zaznavanja parametrov, kot so raztezki, temperatura in lomni količnik (LK), ki se sicer že zaznavajo z optičnimi vlakenskimi sistemi. Raziskave sistemov za signalno razločevanje se bodo osredotočale na uporabo optičnih vlakenskih naprav in komponent, ki se že uporabljajo v širšem naboru telekomunikacijskih in podobnih aplikacij v širši rabi. S tovrstnim pristopom bomo premostili cenovne omejitve, ki zaenkrat optičnim senzorskim rešitvam onemogočajo prehod na širše področje industrijskih, biomedicinskih, prometnih in drugih aplikacij. Optične vlakenske tehnologije bodo preučene tudi na področju vmesnikov človek-računalnik, še posebej pri naslavljanju potreb oseb s posebnimi potrebami.
Programska skupina bo nadaljevala sodelovanje z domačimi in tujimi industrijskimi partnerji, kar bo zagotavljalo visoko relevantnost izvedenih družbeno-gospodarskih raziskav. Tovrstna sodelovanja bi morala olajšati dvostranski prenos znanja med akademsko in industrijsko sfero ter omogočiti prehod rezultatov raziskav v praktične produkte ali storitve. Raziskave bodo nadalje posegale na področje modernih senzorskih sistemov, ki so osnova za hitro se razvijajoča področja avtonomnih sistemov, industrijske proizvodnje, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, modernih biomedicinskih sistemov, interneta stvari in ostalih naprednih področij, ki imajo in bodo imela velik pomemben ter globalni vpliv na razvoj družbe.
Ključne besede: Optični vlakenski senzorji, Fabry-Perot senzorji, optična vlakna, mikroobdelava, signalno razločevanje, optoelektronika, fotonika, merjenje tlaka, merjenje raztezka, merjenje temperature, merjenje fluidov, merjenje lomnega količnika, biokemično zaznavanje, vmesnik človek-računalnik, RF elektronika.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalno delo se bo nadaljevalo na področju modernih optičnih senzorskih tehnologij s poudarkom na optičnih vlakenskih senzorjih in sorodnih fotonskih tehnologijah. Raziskave in razvoj optičnih vlakenskih senzorjev in pripadajočih metod za signalno razločevanje bodo vodile do novih temeljnih in aplikativnih znanj na področju meroslovja in fotonskih tehnologij. To znanje bo omogočilo izvirne pristope k snovanju miniaturnih in učinkovitih optičnih senzorskih sistemov naslednje generacije. Ti sistemi vplivajo na razvoj novih znanstvenih konceptov na naprednih področjih, kot so informacijske tehnologije, biomedicinski sistemi in sodobne proizvodne tehnologije. Senzorske tehnologije so prav tako osnova avtonomnih sistemov, ki so v strmem porastu. Delo izvedeno v sklopu predlaganega programa bo tako neposredno prispevalo k razvoju ostalih znanstvenih področij in disciplin.
Predlagane raziskave bodo vodile v razvoj novih merilnih konceptov za zaznavanje različnih fizikalnih, kemičnih, in biokemičnih veličin. Mnogo predlaganih senzorjev in senzorskih sistemov bo temeljilo na že obstoječih ali novih in posebej razvitih procesih ali metodah za izdelovalo senzorjev. Poleg tega bodo predlagani merilni sistemi temeljili na novih fotonskih ali optoelektronskih komponentah.
Predlagan raziskovalni program bo vzpodbujal raziskave, ki bodo vodile do miniaturizacije optičnih vlakenskih senzorjev fizikalnih in kemičnih parametrov, razvoja novih senzorskih konceptov primernih za široko rabo ter uporabo senzorjev v gospodarstvu. Poleg tega bodo raziskave vzpodbujale razvoj novih konceptov za učinkovito signalno razločevanje.
Raziskovalno delo bo obsegalo tudi raziskave interaktivnih uporabniških vmesnikov. Uporaba senzorjev v smeri Pametni telefon-Senzor-Človek bo ponudila izvirne in pomembne rešitve za razvoj novih, inteligentnih in prilagodljivih orodij, ki so lahko v pomoč ljudem znotraj družbenih okolij in lahko poenostavijo njihovo delo in življenje.
Raziskave ne bodo usmerjene le proti novim, ampak tudi k direktno uporabnim znanstvenim zasnovam. Pričakovana je izdelava tehnoloških demonstratorjev in zgodnjih prototipov, pri čemer bodo raziskave usmerjene k sodelovanju z domačimi ter tujimi industrijskimi partnerji, kar bo zagotovilo boljšo povezavo med akademsko in industrijsko sfero.
Pomen za razvoj Slovenije
Napredni senzorski sistemi sodijo med tehnologije hitro razvijajočega se področja avtonomnih sistemov, ki imajo in bodo imeli pomemben vpliv na vsa področja človeške aktivnosti. Senzorske tehnologije omogočajo razvoj tudi na drugih pomembnih področjih, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, biomedicinski sistemi, internet stvari in digitalna industrijska proizvodnja. Raziskovanje in razvoj senzorskih tehnologij ima tako velik in globalni vpliv na človeštvo.
Programska skupina bo nadaljevala tesno sodelovanje z industrijskimi partnerji, pri čemer bo izvajala raziskave in razvoj v smeri tehnološko sodobnih senzorskih rešitev. Skupina bo z nadaljnjim raziskovalnim delom delovala v kot gonilna sila pri prenosu znanja iz akademskih sfer v industrijska okolja.
Pričakovano je, da bodo iz predlaganih raziskav skupine nastale izvirne in tržno zanimive senzorske zasnove ter rešitve. Pričakovan rezultat dela so nova znanja, tehnološki demonstratorji, in prijave nove intelektualne lastnine . Takšen pristop bo privedel do priložnosti za razvoj novih izdelkov.
Prav tako bo skupina na univerzitetnem izobraževalnem nivoju prispevala k ključnim človeškim razvojnim virom na področju meroslovja in fotonike. To bo omogočilo lažjo vpeljavo modernih tehnologij na različne sektorje slovenske industrije.
Vse to bo še naprej zagotavljalo pozitivne vplive na družbeno ekonomsko okolje v Sloveniji in na širši družbeni razvoj. Področje senzorjev in fotonike, ki je osrednje področje aktivnosti programske skupine, je mlado znanstveno in tehnološko področje, ki predstavlja veliko gospodarsko rast in se izredno hitro razvija. Evropska komisija je prepoznala fotonske tehnologije kot ene izmed ključnih tehnologij, ki bodo poganjala evropsko gospodarsko rast v prihodnjih letih. Programska skupina bo zato delovala kot močan podpornik, baza znanja ter inkubator človeških virov za slovenske industrijske partnerje, ki imajo interes v modernih senzorskih in/ali fotonskih tehnologijah.
Na področju interaktivnih vmesnikov pričakujemo takojšnje družbeno ekonomske vplive, saj se predlagano delo neposredno nanaša na nova orodja in dodatke, ki bodo izboljšali kvaliteto življenja starejših občanov. Sodelovanje med člani skupine, ki prihajajo iz različnih tehnoloških področij, bo tvorilo okolje za intenzivnejši in učinkovitejši i razvoj novih tehnologij in izdelkov za izboljšanje življenja na področju zdravstva, osebne in prometne zaščite, prispevkov k ekologiji in mnogih drugih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
